Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj ANTÓN FOERSTER se je rodil na današnji dan leta 1837 v Ósenicah na Češkem. Leta 1867 je prišel v Ljubljano ter kmalu zaslovel kot zborovodja narodne čitalnice in dirigent dramatičnega društva ter vodja zbora v ljubljanski stolnici. Bil je tudi učitelj glasbe na srednjih šolah. Napisal je vrsto imenitnih zborovskih pesmi, orgelskih in drugih skladb. Vse njegove stvaritve odlikujeta izvrstna kompozicijska tehnika in pristno lirično čustvo. Njegovo najbolj znano delo je opera “Gorenjski slavček”. Anton Foerster jo je napisal leta 1872, ostaja pa živa in priljubljena še dandanes.
—–
IVANA KOBILCA je zagotovo naša najpomembnejša slikarka. Študirala je na Dunaju, v Münchnu, Firencah in Parizu; tam je razstavljala tudi v slovitem Salonu. Od leta 1897 do leta 1905 je v Sarajevu vneto ustvarjala in odkrivala skrivnostni svet Orienta, nato je živela v Berlinu, od začetka prve svetovne vojne do svoje smrti pa v Ljubljani. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazita meščanska umetnica. Pripadala je rodu slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v zadnji tretjini 19. stoletja.
Njen najpomembnejši prispevek k slovenski umetnosti je nastal, ko je živela v tujini. Težišče njenega dela je bilo figuralno slikarstvo, še posebno porteti in žanrske upodobitve. Med najbolj znanimi slikami so “Kofetarica”, “Poletje”, “Otroci v travi” in “Pariška branjevka”, sicer pa glavnina njenega opusa pripada tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila človeka kot pomemben slikarski motiv, tako samega kot povezanega z delovnim okoljem in naravo. Ivana Kobilca se je rodila na današnji dan leta 1861 v Ljubljani.
—–
Pianistka in pedagoginja ZORA ZARNIK se je rodila na današnji dan leta 1904 v Zagorju ob Savi. Leta 1926 je absolvirala srednjo stopnjo konservatorija v Ljubljani, nato pa študirala na Mojstrski šoli konservatorija v Pragi in Brnu ter na glasbeni šoli v Parizu. Pred drugo svetovno vojno je poučevala na šoli Glasbene matice, po njej pa je bila redna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Koncertirala je samostojno in v komornih zasedbah, kot pedagoginja pa je Zora Zarnik med prvimi uvedla moderno klavirsko tehniko, ki je temeljila na fizioloških in anatomskih načelih.
—–
Na današnji dan leta 1958 je Frane Milčinski – Ježek odpeljal znameniti ljubljanski tramvaj na zadnjo vožnjo izpred ljubljanskega Magistrata v remizo v Šiški – tega dne so namreč ukinili še njegovo zadnjo progo. Kljub deževnemu vremenu se je od priljubljene “električne cestne železnice” poslovila množica Ljubljančanov. Pred mestno hišo so na eni strani stali stari tramvajski vozovi, na drugi novi avtobusi. Ježek, preoblečen v cesarja Franca Jožefa, je opravil slovesen pogrebni obred, ob njem pa je nastopilo še nekaj drugih dramskih igralcev, ki so s humorističnimi skeči in kratkimi zgodbicami opisovali več kot pol stoletja dolgo življenje tramvaja. Prva tramvajska proga je namreč začela obratovati 6. septembra leta 1901.
Po Stritarjevi ulici, na Tromostovju in Prešernovem trgu ter po Čopovi je zaradi množice “pogrebcev” zastal ves promet, le poslednji tramvaj – ovešen z venci in črnimi zastavami – se je počasi prebijal skoznje in odpeljal zadnje potnike proti remizi. Po tem veličastnem slovesu od legendarnega tramvaja – v njegovih prvih letih so mu Ljubljančani pravili tudi “trambulaj” ali “drvarnica” ali celo “pocestnica” – so novi avtobusi takoj prevzeli svojo dolžnost in začeli voziti na novi krožni progi Moste-Žale-Ajdovščina-Moste.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj ANTÓN FOERSTER se je rodil na današnji dan leta 1837 v Ósenicah na Češkem. Leta 1867 je prišel v Ljubljano ter kmalu zaslovel kot zborovodja narodne čitalnice in dirigent dramatičnega društva ter vodja zbora v ljubljanski stolnici. Bil je tudi učitelj glasbe na srednjih šolah. Napisal je vrsto imenitnih zborovskih pesmi, orgelskih in drugih skladb. Vse njegove stvaritve odlikujeta izvrstna kompozicijska tehnika in pristno lirično čustvo. Njegovo najbolj znano delo je opera “Gorenjski slavček”. Anton Foerster jo je napisal leta 1872, ostaja pa živa in priljubljena še dandanes.
—–
IVANA KOBILCA je zagotovo naša najpomembnejša slikarka. Študirala je na Dunaju, v Münchnu, Firencah in Parizu; tam je razstavljala tudi v slovitem Salonu. Od leta 1897 do leta 1905 je v Sarajevu vneto ustvarjala in odkrivala skrivnostni svet Orienta, nato je živela v Berlinu, od začetka prve svetovne vojne do svoje smrti pa v Ljubljani. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazita meščanska umetnica. Pripadala je rodu slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v zadnji tretjini 19. stoletja.
Njen najpomembnejši prispevek k slovenski umetnosti je nastal, ko je živela v tujini. Težišče njenega dela je bilo figuralno slikarstvo, še posebno porteti in žanrske upodobitve. Med najbolj znanimi slikami so “Kofetarica”, “Poletje”, “Otroci v travi” in “Pariška branjevka”, sicer pa glavnina njenega opusa pripada tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila človeka kot pomemben slikarski motiv, tako samega kot povezanega z delovnim okoljem in naravo. Ivana Kobilca se je rodila na današnji dan leta 1861 v Ljubljani.
—–
Pianistka in pedagoginja ZORA ZARNIK se je rodila na današnji dan leta 1904 v Zagorju ob Savi. Leta 1926 je absolvirala srednjo stopnjo konservatorija v Ljubljani, nato pa študirala na Mojstrski šoli konservatorija v Pragi in Brnu ter na glasbeni šoli v Parizu. Pred drugo svetovno vojno je poučevala na šoli Glasbene matice, po njej pa je bila redna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Koncertirala je samostojno in v komornih zasedbah, kot pedagoginja pa je Zora Zarnik med prvimi uvedla moderno klavirsko tehniko, ki je temeljila na fizioloških in anatomskih načelih.
—–
Na današnji dan leta 1958 je Frane Milčinski – Ježek odpeljal znameniti ljubljanski tramvaj na zadnjo vožnjo izpred ljubljanskega Magistrata v remizo v Šiški – tega dne so namreč ukinili še njegovo zadnjo progo. Kljub deževnemu vremenu se je od priljubljene “električne cestne železnice” poslovila množica Ljubljančanov. Pred mestno hišo so na eni strani stali stari tramvajski vozovi, na drugi novi avtobusi. Ježek, preoblečen v cesarja Franca Jožefa, je opravil slovesen pogrebni obred, ob njem pa je nastopilo še nekaj drugih dramskih igralcev, ki so s humorističnimi skeči in kratkimi zgodbicami opisovali več kot pol stoletja dolgo življenje tramvaja. Prva tramvajska proga je namreč začela obratovati 6. septembra leta 1901.
Po Stritarjevi ulici, na Tromostovju in Prešernovem trgu ter po Čopovi je zaradi množice “pogrebcev” zastal ves promet, le poslednji tramvaj – ovešen z venci in črnimi zastavami – se je počasi prebijal skoznje in odpeljal zadnje potnike proti remizi. Po tem veličastnem slovesu od legendarnega tramvaja – v njegovih prvih letih so mu Ljubljančani pravili tudi “trambulaj” ali “drvarnica” ali celo “pocestnica” – so novi avtobusi takoj prevzeli svojo dolžnost in začeli voziti na novi krožni progi Moste-Žale-Ajdovščina-Moste.
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov