Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikoslovec STANISLAV ŠKRABEC je bil slovenist z obsežnim jezikoslovnim opusom. Rodil se je na današnji dan leta 1844 v Hrovači pri Ribnici. Leta 1863 je stopil v frančiškanski red ter nato študiral bogoslovje v Gorici in klasično in slovansko filologijo v Gradcu. Od leta 1873 do 1915 je bil profesor slovenščine, hrvaščine, latinščine in grščine na redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici. Utrjeval je normo slovenskega knjižnega jezika in jo utemeljeval predvsem s knjižnim jezikom slovenskih protestantov 16. stoletja in govorico osrednje Slovenije. Preučeval je glasovna, pravorečna, pravopisna, oblikoslovna, skladenjska in stilistična vprašanja našega jezika. Stanislav Škrabec je močno vplival na slovenske jezikoslovce in jezikovne priročnike v prvi polovici 20. stoletja; to je bil začetek poenotene zborne govorne norme slovenskega jezika.
——
Na današnji dan leta 1854 se je v Ljubljani rodil jezikoslovec, pisatelj in bibliograf RAJKO PERUŠEK. V Gradcu je študiral klasično in slovansko filologijo ter bil nato od leta 1880 do 82 profesor na novi realni gimnaziji v Sarajevu. Tam je zbiral gradivo za svoje leposlovne in etnografske črtice o življenju v okupirani Bosni. Nato je poučeval na novomeški gimnaziji in do leta 1910 v Ljubljani. Rajko Perušek je bil zagovornik zbliževanja južnoslovanskih jezikov, tako imenovanega novoilirstva, pisal pa je tudi jezikovne študije o zloženkah ter o dovršnih in nedovršnih glagolih.
——
Dobrih sedem let po tistem, ko je baron Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je na današnji dan leta 1906 na Kranjskem začel veljati “Razglas o presojanju avtomobilov in preiskuševanju krmarjev in o znakih motornih vozil”. Za Kranjsko je bila določena črka “J”, njenim avtomobilom pa je deželna vlada namenila 999 evidenčnih številk. Leta 1909 je bilo na slovenskem ozemlju 19 avtomobilov, ustanovili pa so tudi “Kranjski avtomobilski klub”, ki se je ukvarjal z vzgojno in športno dejavnostjo. Po njegovi zaslugi je bila čez slovensko ozemlje speljana tudi vsakoletna “alpska vožnja” avstrijskega kluba z Dunaja. Leta 1929 je imel slovenski avtomobilski klub 202 člana, na našem ozemlju pa je bilo takrat registriranih 1.179 avtomobilov.
—–
Publicist in prevajalec ANTHONY KLANČAR se je rodil na današnji dan leta 1908 v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika je bil sprva novinar pri listu “Nova doba”, nato pomožni knjižničar v Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je v Clevelandu ustanovil sam. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflotjanski” v svojem prevodu. Anthony Klančar je nekaj študij objavil tudi v slovenščini.
—–
Umetnostni zgodovinar IVAN KOMELJ je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, svojo disertacijo leta 1965 pa je namenil gotski cerkveni arhitekturi v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Novem mestu. Organiziral in vodil je pomembne konservatorske akcije, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki. Ivan Komelj je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jezikoslovec STANISLAV ŠKRABEC je bil slovenist z obsežnim jezikoslovnim opusom. Rodil se je na današnji dan leta 1844 v Hrovači pri Ribnici. Leta 1863 je stopil v frančiškanski red ter nato študiral bogoslovje v Gorici in klasično in slovansko filologijo v Gradcu. Od leta 1873 do 1915 je bil profesor slovenščine, hrvaščine, latinščine in grščine na redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici. Utrjeval je normo slovenskega knjižnega jezika in jo utemeljeval predvsem s knjižnim jezikom slovenskih protestantov 16. stoletja in govorico osrednje Slovenije. Preučeval je glasovna, pravorečna, pravopisna, oblikoslovna, skladenjska in stilistična vprašanja našega jezika. Stanislav Škrabec je močno vplival na slovenske jezikoslovce in jezikovne priročnike v prvi polovici 20. stoletja; to je bil začetek poenotene zborne govorne norme slovenskega jezika.
——
Na današnji dan leta 1854 se je v Ljubljani rodil jezikoslovec, pisatelj in bibliograf RAJKO PERUŠEK. V Gradcu je študiral klasično in slovansko filologijo ter bil nato od leta 1880 do 82 profesor na novi realni gimnaziji v Sarajevu. Tam je zbiral gradivo za svoje leposlovne in etnografske črtice o življenju v okupirani Bosni. Nato je poučeval na novomeški gimnaziji in do leta 1910 v Ljubljani. Rajko Perušek je bil zagovornik zbliževanja južnoslovanskih jezikov, tako imenovanega novoilirstva, pisal pa je tudi jezikovne študije o zloženkah ter o dovršnih in nedovršnih glagolih.
——
Dobrih sedem let po tistem, ko je baron Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je na današnji dan leta 1906 na Kranjskem začel veljati “Razglas o presojanju avtomobilov in preiskuševanju krmarjev in o znakih motornih vozil”. Za Kranjsko je bila določena črka “J”, njenim avtomobilom pa je deželna vlada namenila 999 evidenčnih številk. Leta 1909 je bilo na slovenskem ozemlju 19 avtomobilov, ustanovili pa so tudi “Kranjski avtomobilski klub”, ki se je ukvarjal z vzgojno in športno dejavnostjo. Po njegovi zaslugi je bila čez slovensko ozemlje speljana tudi vsakoletna “alpska vožnja” avstrijskega kluba z Dunaja. Leta 1929 je imel slovenski avtomobilski klub 202 člana, na našem ozemlju pa je bilo takrat registriranih 1.179 avtomobilov.
—–
Publicist in prevajalec ANTHONY KLANČAR se je rodil na današnji dan leta 1908 v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika je bil sprva novinar pri listu “Nova doba”, nato pomožni knjižničar v Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je v Clevelandu ustanovil sam. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflotjanski” v svojem prevodu. Anthony Klančar je nekaj študij objavil tudi v slovenščini.
—–
Umetnostni zgodovinar IVAN KOMELJ je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, svojo disertacijo leta 1965 pa je namenil gotski cerkveni arhitekturi v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Novem mestu. Organiziral in vodil je pomembne konservatorske akcije, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki. Ivan Komelj je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov