Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikoslovec STANISLAV ŠKRABEC je bil slovenist z obsežnim jezikoslovnim opusom. Rodil se je na današnji dan leta 1844 v Hrovači pri Ribnici. Leta 1863 je stopil v frančiškanski red ter nato študiral bogoslovje v Gorici in klasično in slovansko filologijo v Gradcu. Od leta 1873 do 1915 je bil profesor slovenščine, hrvaščine, latinščine in grščine na redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici. Utrjeval je normo slovenskega knjižnega jezika in jo utemeljeval predvsem s knjižnim jezikom slovenskih protestantov 16. stoletja in govorico osrednje Slovenije. Preučeval je glasovna, pravorečna, pravopisna, oblikoslovna, skladenjska in stilistična vprašanja našega jezika. Stanislav Škrabec je močno vplival na slovenske jezikoslovce in jezikovne priročnike v prvi polovici 20. stoletja; to je bil začetek poenotene zborne govorne norme slovenskega jezika.
——
Na današnji dan leta 1854 se je v Ljubljani rodil jezikoslovec, pisatelj in bibliograf RAJKO PERUŠEK. V Gradcu je študiral klasično in slovansko filologijo ter bil nato od leta 1880 do 82 profesor na novi realni gimnaziji v Sarajevu. Tam je zbiral gradivo za svoje leposlovne in etnografske črtice o življenju v okupirani Bosni. Nato je poučeval na novomeški gimnaziji in do leta 1910 v Ljubljani. Rajko Perušek je bil zagovornik zbliževanja južnoslovanskih jezikov, tako imenovanega novoilirstva, pisal pa je tudi jezikovne študije o zloženkah ter o dovršnih in nedovršnih glagolih.
——
Dobrih sedem let po tistem, ko je baron Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je na današnji dan leta 1906 na Kranjskem začel veljati “Razglas o presojanju avtomobilov in preiskuševanju krmarjev in o znakih motornih vozil”. Za Kranjsko je bila določena črka “J”, njenim avtomobilom pa je deželna vlada namenila 999 evidenčnih številk. Leta 1909 je bilo na slovenskem ozemlju 19 avtomobilov, ustanovili pa so tudi “Kranjski avtomobilski klub”, ki se je ukvarjal z vzgojno in športno dejavnostjo. Po njegovi zaslugi je bila čez slovensko ozemlje speljana tudi vsakoletna “alpska vožnja” avstrijskega kluba z Dunaja. Leta 1929 je imel slovenski avtomobilski klub 202 člana, na našem ozemlju pa je bilo takrat registriranih 1.179 avtomobilov.
—–
Publicist in prevajalec ANTHONY KLANČAR se je rodil na današnji dan leta 1908 v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika je bil sprva novinar pri listu “Nova doba”, nato pomožni knjižničar v Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je v Clevelandu ustanovil sam. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflotjanski” v svojem prevodu. Anthony Klančar je nekaj študij objavil tudi v slovenščini.
—–
Umetnostni zgodovinar IVAN KOMELJ je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, svojo disertacijo leta 1965 pa je namenil gotski cerkveni arhitekturi v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Novem mestu. Organiziral in vodil je pomembne konservatorske akcije, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki. Ivan Komelj je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jezikoslovec STANISLAV ŠKRABEC je bil slovenist z obsežnim jezikoslovnim opusom. Rodil se je na današnji dan leta 1844 v Hrovači pri Ribnici. Leta 1863 je stopil v frančiškanski red ter nato študiral bogoslovje v Gorici in klasično in slovansko filologijo v Gradcu. Od leta 1873 do 1915 je bil profesor slovenščine, hrvaščine, latinščine in grščine na redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici. Utrjeval je normo slovenskega knjižnega jezika in jo utemeljeval predvsem s knjižnim jezikom slovenskih protestantov 16. stoletja in govorico osrednje Slovenije. Preučeval je glasovna, pravorečna, pravopisna, oblikoslovna, skladenjska in stilistična vprašanja našega jezika. Stanislav Škrabec je močno vplival na slovenske jezikoslovce in jezikovne priročnike v prvi polovici 20. stoletja; to je bil začetek poenotene zborne govorne norme slovenskega jezika.
——
Na današnji dan leta 1854 se je v Ljubljani rodil jezikoslovec, pisatelj in bibliograf RAJKO PERUŠEK. V Gradcu je študiral klasično in slovansko filologijo ter bil nato od leta 1880 do 82 profesor na novi realni gimnaziji v Sarajevu. Tam je zbiral gradivo za svoje leposlovne in etnografske črtice o življenju v okupirani Bosni. Nato je poučeval na novomeški gimnaziji in do leta 1910 v Ljubljani. Rajko Perušek je bil zagovornik zbliževanja južnoslovanskih jezikov, tako imenovanega novoilirstva, pisal pa je tudi jezikovne študije o zloženkah ter o dovršnih in nedovršnih glagolih.
——
Dobrih sedem let po tistem, ko je baron Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je na današnji dan leta 1906 na Kranjskem začel veljati “Razglas o presojanju avtomobilov in preiskuševanju krmarjev in o znakih motornih vozil”. Za Kranjsko je bila določena črka “J”, njenim avtomobilom pa je deželna vlada namenila 999 evidenčnih številk. Leta 1909 je bilo na slovenskem ozemlju 19 avtomobilov, ustanovili pa so tudi “Kranjski avtomobilski klub”, ki se je ukvarjal z vzgojno in športno dejavnostjo. Po njegovi zaslugi je bila čez slovensko ozemlje speljana tudi vsakoletna “alpska vožnja” avstrijskega kluba z Dunaja. Leta 1929 je imel slovenski avtomobilski klub 202 člana, na našem ozemlju pa je bilo takrat registriranih 1.179 avtomobilov.
—–
Publicist in prevajalec ANTHONY KLANČAR se je rodil na današnji dan leta 1908 v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika je bil sprva novinar pri listu “Nova doba”, nato pomožni knjižničar v Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je v Clevelandu ustanovil sam. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflotjanski” v svojem prevodu. Anthony Klančar je nekaj študij objavil tudi v slovenščini.
—–
Umetnostni zgodovinar IVAN KOMELJ je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, svojo disertacijo leta 1965 pa je namenil gotski cerkveni arhitekturi v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Novem mestu. Organiziral in vodil je pomembne konservatorske akcije, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki. Ivan Komelj je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov