Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil leta 1390 v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Židov v teh treh deželah s podatki o židovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Književnik in politik LUDVIK PUŠ se je rodil na današnji dan leta 1896 v Velikih Češnjicah pri Šentvidu pri Stični. Leta 1941 je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz pedagogike, po koncu druge svetovne vojne pa je odšel v tujino in se leta 1949 naselil v New Yorku. Med drugim je bil tajnik Slovenske ljudske stranke slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike in slovenski predstavnik Krščansko-demokratske zveze za srednjo Evropo. Napisal je brošuro “Svoboda v polmraku” ter avtobiografska dela “Podobe iz otroštva Mandrškega Ludveta”, “Klasje iz viharja” in “Dolga pot”. V časnikih Svobodna Slovenija in Ameriška domovina ter v zborniku Svobodna Slovenija je Ludvik
Puš objavljal tudi članke, razprave in polemične spise o političnem, gospodarskem in narodnostnem življenju Slovencev.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Časnikar in urednik JULE VRBIČ je leta 1935 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike, nekaj pozneje pa je opravil še profesorski izpit. Septembra 1943. leta se je pridružil partizanom, po demobilizaciji pa je delal v več ministrstvih, na Radiu Ljubljana in do leta 1978 pri Časopisnem podjetju Pavliha. Bil je glavni in odgovorni urednik njegovih publikacij, med drugim tudi tednika “Pavliha” – lista za pametne Slovence, kot je pisalo v podnaslovu.. Tega je razvil v tedaj najpomembnejši družbenokritični humoristično-satirični list na Slovenskem. Jule Vrbič se je rodil na današnji dan leta 1912 v Šentjanžu pri Sevnici.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vrhovni rabin nemške države ISRAEL ISSERLEIN, tudi Israel Marburg, se je rodil leta 1390 v Regensburgu v Nemčiji. Šolal se je na Dunaju, pozneje pa je živel v Mariboru in bil rabin notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Med drugim je napisal dvoje del z odgovori na vprašanja ritualne in pravne narave iz vsakdanjega življenja Židov v teh treh deželah s podatki o židovski trgovini, predvsem pa o kreditnem denarništvu in pravnih razmerah. Ti Isserleinovi knjigi sta pomembni za preučevanje gospodarske zgodovine srednjeveške Slovenije
—–
Književnik in politik LUDVIK PUŠ se je rodil na današnji dan leta 1896 v Velikih Češnjicah pri Šentvidu pri Stični. Leta 1941 je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz pedagogike, po koncu druge svetovne vojne pa je odšel v tujino in se leta 1949 naselil v New Yorku. Med drugim je bil tajnik Slovenske ljudske stranke slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike in slovenski predstavnik Krščansko-demokratske zveze za srednjo Evropo. Napisal je brošuro “Svoboda v polmraku” ter avtobiografska dela “Podobe iz otroštva Mandrškega Ludveta”, “Klasje iz viharja” in “Dolga pot”. V časnikih Svobodna Slovenija in Ameriška domovina ter v zborniku Svobodna Slovenija je Ludvik
Puš objavljal tudi članke, razprave in polemične spise o političnem, gospodarskem in narodnostnem življenju Slovencev.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka BARA REMEC. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Iz bogatega ilustratorskega opusa Bare Remec velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.
—–
Časnikar in urednik JULE VRBIČ je leta 1935 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike, nekaj pozneje pa je opravil še profesorski izpit. Septembra 1943. leta se je pridružil partizanom, po demobilizaciji pa je delal v več ministrstvih, na Radiu Ljubljana in do leta 1978 pri Časopisnem podjetju Pavliha. Bil je glavni in odgovorni urednik njegovih publikacij, med drugim tudi tednika “Pavliha” – lista za pametne Slovence, kot je pisalo v podnaslovu.. Tega je razvil v tedaj najpomembnejši družbenokritični humoristično-satirični list na Slovenskem. Jule Vrbič se je rodil na današnji dan leta 1912 v Šentjanžu pri Sevnici.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov