Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik FELIKS ANTON DEV je po šolanju v jezuitskem kolegiju v Ljubljani vstopil v red bosonogih Avguštincev in prevzel redovniško ime Janez Damascen. Na Dunaju je doštudiral teologijo, bil leta 1755 posvečen in v Ljubljani postal redovni lektor za filozofijo in teologijo; bil je tudi član obnovljene Academie operosorum. Dev velja za začetnika slovenskega posvetnega pesništva; zgledoval se je po latinskih klasikih in po avstrijskih domoljubnih pesnikih tistega časa. Večino pesmi je objavil v zborniku “Pisanice od lepih umetnosti”, ki ga je tudi urejal. Na glasbo Jakoba Frančiška Zupana je leta 1780 napisal besedilo za prvo slovensko opero “Belin”. Feliks Anton Dev se je rodil na današnji dan leta 1732 v Tržiču.
—–
Na današnji dan leta 1852 je izšla prva številka slovenskega pedagoškega časopisa za šolo in dom “Šolski prijatel”. Urejanje in založništvo tega glasila je prevzel koroški katehet in učitelj v Celovcu Andrej Einspiler. Pet prvih številk je izšlo kot priloga leposlovno-poučnega lista “Slovenska bčela”, nato pa je časopis postal samostojen. V prvih letih je izhajal vsak teden. Kar polovica vsebine je bila leposlovna: pesmi, povesti, basni in uganke. Med pedagoškimi članki so vzbudile pozornost nekatere daljše razprave v več nadaljevanjih, na primer o abecedniku, učenju računstva in sadjereji. Prinašal je tudi novice iz raznih šol, poročal o učiteljskih zborovanjih in novih zakonih ter bralce seznanjal z novimi učbeniki in mladinskimi knjigami. Pedagoški list “Šolski prijatel” se je pozneje preimenoval v “Slovenskega prijatelja” in izhajal vse do leta 1883.
—–
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČAJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1891 so v Združenih državak Amerike javnosti prvič predstavili pravila nove športne igre – košarke. Sestavil jih je profesor telesne vzgoje kanadskega rodu James Naismith. Napisal jih je po naročilu vodstva kolidža v Springfieldu, kjer je poučeval; želeli so namreč najti način, s katerim bi pri tej igri z žogo okrepili moštveni duh. Naismith je postal častni doktor springfieldskega kolidža in častni predsednik leta 1932 ustanovljene Mednarodne košarkarske zveze – FIBA.
V Evropi se je košarka (po zaslugi ameriških vojakov) razmahnila šele po prvi svetovni vojni, igrati pa so jo začeli tudi na Slovenskem. Prva uradna tekma je bila leta 1939 med Sokolskima ekipama ljubljanskega Narodnega doma in Maribora.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pesnik FELIKS ANTON DEV je po šolanju v jezuitskem kolegiju v Ljubljani vstopil v red bosonogih Avguštincev in prevzel redovniško ime Janez Damascen. Na Dunaju je doštudiral teologijo, bil leta 1755 posvečen in v Ljubljani postal redovni lektor za filozofijo in teologijo; bil je tudi član obnovljene Academie operosorum. Dev velja za začetnika slovenskega posvetnega pesništva; zgledoval se je po latinskih klasikih in po avstrijskih domoljubnih pesnikih tistega časa. Večino pesmi je objavil v zborniku “Pisanice od lepih umetnosti”, ki ga je tudi urejal. Na glasbo Jakoba Frančiška Zupana je leta 1780 napisal besedilo za prvo slovensko opero “Belin”. Feliks Anton Dev se je rodil na današnji dan leta 1732 v Tržiču.
—–
Na današnji dan leta 1852 je izšla prva številka slovenskega pedagoškega časopisa za šolo in dom “Šolski prijatel”. Urejanje in založništvo tega glasila je prevzel koroški katehet in učitelj v Celovcu Andrej Einspiler. Pet prvih številk je izšlo kot priloga leposlovno-poučnega lista “Slovenska bčela”, nato pa je časopis postal samostojen. V prvih letih je izhajal vsak teden. Kar polovica vsebine je bila leposlovna: pesmi, povesti, basni in uganke. Med pedagoškimi članki so vzbudile pozornost nekatere daljše razprave v več nadaljevanjih, na primer o abecedniku, učenju računstva in sadjereji. Prinašal je tudi novice iz raznih šol, poročal o učiteljskih zborovanjih in novih zakonih ter bralce seznanjal z novimi učbeniki in mladinskimi knjigami. Pedagoški list “Šolski prijatel” se je pozneje preimenoval v “Slovenskega prijatelja” in izhajal vse do leta 1883.
—–
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČAJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1891 so v Združenih državak Amerike javnosti prvič predstavili pravila nove športne igre – košarke. Sestavil jih je profesor telesne vzgoje kanadskega rodu James Naismith. Napisal jih je po naročilu vodstva kolidža v Springfieldu, kjer je poučeval; želeli so namreč najti način, s katerim bi pri tej igri z žogo okrepili moštveni duh. Naismith je postal častni doktor springfieldskega kolidža in častni predsednik leta 1932 ustanovljene Mednarodne košarkarske zveze – FIBA.
V Evropi se je košarka (po zaslugi ameriških vojakov) razmahnila šele po prvi svetovni vojni, igrati pa so jo začeli tudi na Slovenskem. Prva uradna tekma je bila leta 1939 med Sokolskima ekipama ljubljanskega Narodnega doma in Maribora.
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov