Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1531 je kralj Ferdinand tabor Sveti Križ v Vipavski dolini povzdignil v mesto. Dobilo je sodnika, dva letna sejma, pomirje (območje sodnega miru) in krvavo sodišče. Povod za to kraljevo dejanje je bila grozeča turška nevarnost; prebivalci Svetega Križa so bili od tedaj dolžni skrbeti za mestno obzidje, ki naj bi dajalo zatočišče tudi okoličanom.
—–
Železniški gradbeni strokovnjak in podjetnik BOŠTJAN ROŠ je študiral tehniko v Gradcu in na Dunaju, kjer je leta 1866 diplomiral. Železniške proge je trasiral in gradil v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Avstriji. Med drugim je izdelal prve načrte za progo Trebnje – Šentjanž. Pozneje je živel v Beogradu, ustanovil tam gradbeno podjetje in uspešno gradil železniške proge, ceste, mostove, odpiral sodobne kamnolome, ustanovil prvo podjetje v Srbiji za impregniranje železniških pragov ter pri gradnji mostu čez Kolubaro pri Valjevu prvi na tem območju uporabil cement. Boštjan Roš se je rodil na današnji dan leta 1839 v Hrastniku.
—–
Na današnji dan 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik DRAGOTIN KETTE. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie je bil v petem razredu kaznovan, leta 1895 pa izključen, ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23 leten umrl v ljubljanski cukrarni.
Kettejevo delo poleg spisov za mladino obsega predvsem pesmi. V ospredju njegove lirike je najprej mladostno razigrana, pozneje pa resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta med čutnost in duhovnost. V sonetih in sonetnih ciklih je izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Njegove balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Dragotin Kette je napisal tudi več pravljic in basni v preprostem jeziku in slogu; najbolj znana je “Pravljica o šivilji in škarjicah”.
—–
Duhovnik in narodni delavec JOŽE LAMPRET se je že v gimnazijskih letih seznanil s socialnimi in političnimi idejami marksizma in krščanskega socializma. Kot duhovnik v podeželskih župnijah na Štajerskem je dobro poznal socialne razmere delavcev in viničarjev ter v organizacijskem, kulturno-prosvetnem in denarnem pogledu zavzeto pomagal revnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško. Kot duhovnik je deloval v senjsko-modruški škofiji, leta 1941 se je pridružil osvobodilnemu gibanju, dve leti pozneje pa je prišel v Slovenijo in postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, pozneje pa spet sprejet med duhovnike s pravico maševanja. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, bil tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. Jože Lampret se je rodil na današnji dan leta 1903 v Šoštanju.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1531 je kralj Ferdinand tabor Sveti Križ v Vipavski dolini povzdignil v mesto. Dobilo je sodnika, dva letna sejma, pomirje (območje sodnega miru) in krvavo sodišče. Povod za to kraljevo dejanje je bila grozeča turška nevarnost; prebivalci Svetega Križa so bili od tedaj dolžni skrbeti za mestno obzidje, ki naj bi dajalo zatočišče tudi okoličanom.
—–
Železniški gradbeni strokovnjak in podjetnik BOŠTJAN ROŠ je študiral tehniko v Gradcu in na Dunaju, kjer je leta 1866 diplomiral. Železniške proge je trasiral in gradil v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Avstriji. Med drugim je izdelal prve načrte za progo Trebnje – Šentjanž. Pozneje je živel v Beogradu, ustanovil tam gradbeno podjetje in uspešno gradil železniške proge, ceste, mostove, odpiral sodobne kamnolome, ustanovil prvo podjetje v Srbiji za impregniranje železniških pragov ter pri gradnji mostu čez Kolubaro pri Valjevu prvi na tem območju uporabil cement. Boštjan Roš se je rodil na današnji dan leta 1839 v Hrastniku.
—–
Na današnji dan 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik DRAGOTIN KETTE. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie je bil v petem razredu kaznovan, leta 1895 pa izključen, ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23 leten umrl v ljubljanski cukrarni.
Kettejevo delo poleg spisov za mladino obsega predvsem pesmi. V ospredju njegove lirike je najprej mladostno razigrana, pozneje pa resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta med čutnost in duhovnost. V sonetih in sonetnih ciklih je izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Njegove balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Dragotin Kette je napisal tudi več pravljic in basni v preprostem jeziku in slogu; najbolj znana je “Pravljica o šivilji in škarjicah”.
—–
Duhovnik in narodni delavec JOŽE LAMPRET se je že v gimnazijskih letih seznanil s socialnimi in političnimi idejami marksizma in krščanskega socializma. Kot duhovnik v podeželskih župnijah na Štajerskem je dobro poznal socialne razmere delavcev in viničarjev ter v organizacijskem, kulturno-prosvetnem in denarnem pogledu zavzeto pomagal revnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško. Kot duhovnik je deloval v senjsko-modruški škofiji, leta 1941 se je pridružil osvobodilnemu gibanju, dve leti pozneje pa je prišel v Slovenijo in postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, pozneje pa spet sprejet med duhovnike s pravico maševanja. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, bil tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. Jože Lampret se je rodil na današnji dan leta 1903 v Šoštanju.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov