Na današnji dan pred 210-imi leti se je v St. Mihaelu v Avstriji rodil slikar FRANZ GOLDSTEIN. Od leta 1834 je živel v Ljubljani ter učil risanje in slikanje na Mahrovi trgovski šoli, imel pa je tudi zasebno risarsko šolo. Pod vplivom nazarenske umetnosti je slikal v toplih barvah, s poudarkom na risbi in idealiziranju. Poleg portretov, med njimi so bili najbolj znani Prešernov, Vodnikov in Čopov, in različnih figuralnih kompozicij, je zapustil eno najobsežnejših zbirk upodobitev slovenskih krajev. Franz Goldstein je ustvaril tudi številne oltarne slike, križeve pote in božje grobove, slikal pa je tudi freske.
—–
VLADIMIR LEVEC je leta 1901 doktoriral na pravni fakulteti v Gradcu, študij pa je končal tudi na dunajskem Inštitutu za preučevanje avstrijske zgodovine in postal njegov član. Leta 1903 je bil izvoljen za izrednega profesorja nemške pravne zgodovine na univerzi v Freibourgu v Švici, a je že naslednje leto umrl. Zapustil je zelo obsežen opus, saj je številne zgodovinske spise objavil že kot dijak. Pri tem je uporabil bogat arhiv graščine Smlednik, pa tudi druge arhivske podatke. Kolonizacijsko zgodovino Dravskega polja je preučeval z novo metodo, pri kateri je uporabljal katastrsko gradivo ter sodeloval pri objavi avstrijskih urbarjev. Rezultatov obsežnega preučevanja furlanskih arhivov, iz katerega naj bi nastalo delo o oglejskem parlamentu ni več mogel pripraviti za tisk. Vladimir Levec se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani.
—–
Pravnik in sociolog JOŽE GORIČAR je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je doktoriral leta 1931 in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, od leta 1944 pa v partizanih. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tri leta pozneje je dobil naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze.
Bil je tudi častni član komiteja direktorjev v Evropskem centru za koordinacijo raziskav in dokumentacijo družbenih znanosti na Dunaju ter član inštituta za pravno sociologijo v Bruslju. V svojem znanstvenem opusu se je profesor Goričar posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
—–
Na današnji dan leta 1926 se je v Ljubljani rodila baletna plesalka TATJANA REMŠKAR. V ljubljanskem baletnem zboru je začela nastopati 1941. leta in se pozneje razvila v vodilno solistko Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Solističnih vlog je bilo več kot 40 – odlikovala se je predvsem v liričnih – odplesala pa je tudi več naslovnih vlog: bila je Julija v »Romeu in Juliji«, pa »Pepelka« in Taglionijeva »Danina ali Joko« ter »Nina« v baletu Danila Švare. Tatjana Remškar je leta 1967 dobila nagrado Prešernovega sklada, desetletje pozneje pa veliko Prešernovo.