Protestantski pisatelj in teolog JURIJ DALMATIN se je rodil okoli leta 1547 v Krškem. Do 18. leta se je šolal pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. Na univerzi v Tübingenu je študiral filozofijo in protestantsko teologijo. V teh letih je zanj očetovsko skrbel in ga spodbujal pri učenju materinščine Primož Trubar. Leta 1572 je sprejel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani ter postal nadzornik stanovske šole in član cerkvenega sveta.
Prvo Dalmatinovo delo, natisnjeno v slovenščini, je “Ena serčna molitev zoper Turke” v Trubarjevi pesmarici. Njegovo najpomembnejše delo je prevod Biblije v slovenščino; to veliko delo, končano leta 1578, je vrh slovenske protestantske književnosti in dosežek brez primere na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Jurij Dalmatin je bil tudi najplodovitejši verzifikator svoje dobe: protestantski cerkveni pesmi je dal večjo svežino, saj je poskušal uskladiti besedni naglas z metričnim poudarkom.
—–
Agronom VINKO SADAR je študiral v Zagrebu, izpopolnjeval pa se je v Nemčiji, na Češkem, v Franciji in Angliji, leta 1947 pa je postal redni profesor za skupino poljedelskih predmetov na agronomski fakulteti v Ljubljani. Kot izvedenec za obdelovanje tal, semenarstvo in kolobarjenje se je ukvarjal tudi s strokovnim izrazjem ter objavil precej samostojnih publikacij, skript in več kot dvesto strokovnih člankov. Vinko Sadar se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Budanjah pri Ajdovščini.
—–
Pisatelj in dramatik SMILJAN ROZMAN je bil med drugo svetovno vojno s starši izgnan v Srbijo, po koncu vojne pa je bil poslan na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1949 je končal učiteljišče v Mariboru in nato na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral še psihologijo. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in iz starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost.
Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pripovedi je prilagajal stopnji njihovega osebnostnega razvoja in pri tem uporabljal elemente kriminalističnih pustolovskih zgodb, pa tudi pravljic. Pisal je še radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval pa je tudi scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Za svoje delo je Smiljan Rozman prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Celju.
—–
Gledališka igralka VERA PER je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski reperoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske postaje. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.