Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

28.01.2017


Protestantski pisatelj in teolog JURIJ DALMATIN se je rodil okoli leta 1547 v Krškem. Do 18. leta se je šolal pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. Na univerzi v Tübingenu je študiral filozofijo in protestantsko teologijo. V teh letih je zanj očetovsko skrbel in ga spodbujal pri učenju materinščine Primož Trubar. Leta 1572 je sprejel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani ter postal nadzornik stanovske šole in član cerkvenega sveta.
Prvo Dalmatinovo delo, natisnjeno v slovenščini, je “Ena serčna molitev zoper Turke” v Trubarjevi pesmarici. Njegovo najpomembnejše delo je prevod Biblije v slovenščino; to veliko delo, končano leta 1578, je vrh slovenske protestantske književnosti in dosežek brez primere na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Jurij Dalmatin je bil tudi najplodovitejši verzifikator svoje dobe: protestantski cerkveni pesmi je dal večjo svežino, saj je poskušal uskladiti besedni naglas z metričnim poudarkom.
—–
Agronom VINKO SADAR je študiral v Zagrebu, izpopolnjeval pa se je v Nemčiji, na Češkem, v Franciji in Angliji, leta 1947 pa je postal redni profesor za skupino poljedelskih predmetov na agronomski fakulteti v Ljubljani. Kot izvedenec za obdelovanje tal, semenarstvo in kolobarjenje se je ukvarjal tudi s strokovnim izrazjem ter objavil precej samostojnih publikacij, skript in več kot dvesto strokovnih člankov. Vinko Sadar se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Budanjah pri Ajdovščini.
—–
Pisatelj in dramatik SMILJAN ROZMAN je bil med drugo svetovno vojno s starši izgnan v Srbijo, po koncu vojne pa je bil poslan na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1949 je končal učiteljišče v Mariboru in nato na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral še psihologijo. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in iz starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost.
Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pripovedi je prilagajal stopnji njihovega osebnostnega razvoja in pri tem uporabljal elemente kriminalističnih pustolovskih zgodb, pa tudi pravljic. Pisal je še radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval pa je tudi scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Za svoje delo je Smiljan Rozman prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Celju.
—–
Gledališka igralka VERA PER je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski reperoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske postaje. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

28.01.2017


Protestantski pisatelj in teolog JURIJ DALMATIN se je rodil okoli leta 1547 v Krškem. Do 18. leta se je šolal pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. Na univerzi v Tübingenu je študiral filozofijo in protestantsko teologijo. V teh letih je zanj očetovsko skrbel in ga spodbujal pri učenju materinščine Primož Trubar. Leta 1572 je sprejel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani ter postal nadzornik stanovske šole in član cerkvenega sveta.
Prvo Dalmatinovo delo, natisnjeno v slovenščini, je “Ena serčna molitev zoper Turke” v Trubarjevi pesmarici. Njegovo najpomembnejše delo je prevod Biblije v slovenščino; to veliko delo, končano leta 1578, je vrh slovenske protestantske književnosti in dosežek brez primere na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Jurij Dalmatin je bil tudi najplodovitejši verzifikator svoje dobe: protestantski cerkveni pesmi je dal večjo svežino, saj je poskušal uskladiti besedni naglas z metričnim poudarkom.
—–
Agronom VINKO SADAR je študiral v Zagrebu, izpopolnjeval pa se je v Nemčiji, na Češkem, v Franciji in Angliji, leta 1947 pa je postal redni profesor za skupino poljedelskih predmetov na agronomski fakulteti v Ljubljani. Kot izvedenec za obdelovanje tal, semenarstvo in kolobarjenje se je ukvarjal tudi s strokovnim izrazjem ter objavil precej samostojnih publikacij, skript in več kot dvesto strokovnih člankov. Vinko Sadar se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Budanjah pri Ajdovščini.
—–
Pisatelj in dramatik SMILJAN ROZMAN je bil med drugo svetovno vojno s starši izgnan v Srbijo, po koncu vojne pa je bil poslan na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1949 je končal učiteljišče v Mariboru in nato na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral še psihologijo. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in iz starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost.
Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pripovedi je prilagajal stopnji njihovega osebnostnega razvoja in pri tem uporabljal elemente kriminalističnih pustolovskih zgodb, pa tudi pravljic. Pisal je še radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval pa je tudi scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Za svoje delo je Smiljan Rozman prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Celju.
—–
Gledališka igralka VERA PER je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski reperoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske postaje. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

7. september - Matej Tominc (1790) in prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 3 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov