Na današnji dan leta 1891 se je v Šentlovrencu na Dolenjskem rodila pisateljica in časnikarka MARIJA KMET. Učiteljišče je končala v Ljubljani in nato do upokojitve poučevala v Trstu. Pisala je črtice s socialno in psihološko tematiko – v njih je opaziti Cankarjev vpliv – ter povesti in romane. V romanu “Metež” iz leta 1925 najdemo značilne motive iz malomeščanskih zakonov in ibsenovske ideje o enakopravnosti žensk. Marija Kmet je napisala tudi več kratkih dram in mladinskih zgodbic ter prevedla nekaj del iz nemške in ruske literature.
—–
PAVLE KOVIČ je bil do leta 1941 eden glavnih igralcev Narodnega gledališča v Mariboru. Kot dober basist je veliko nastopal tudi v operah in operetah, v Podkrajškovem Veselem teatru pa je bil najopaznejši burkač. Po okupaciji je prišel v Ljubljano ter bil do leta 1960 član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Bil je vsestranski igralec; z enako zavzetostjo je igral tragične in komične vloge. Pogosto je nastopal tudi v radijskih in televizijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ljubljani.
—–
Matematik NIKO PRIJATELJ je leta 1961 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Sprva je poučeval matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, Postojni in Sarajevu, pozneje pa je postal redni univerzitetni profesor v Ljubljani in nekaj let vodil tudi univerzitetni Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Ukvarjal se je z metodiko matematike, matematično analizo, strukturami in množicami ter napisal več učbenikov. Leta 1994 je bil imenovan za častnega člana Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Niko Prijatelj velja za začetnika matematične logične misli pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Alpinist MIROSLAV SVETÍČIČ se je rodil na današnji dan leta 1958 na Vojskem. Do leta 1984 je bil orodjar, nato pa se je popolnoma posvetil alpinizmu. Med njegovimi 460-imi prvenstvenimi smermi so najbolj znane Manitua v severni steni gore Grandes Jorasses (žorás), Slovenska varianta v zahodni steni Anapurne, Slovenska direktna smer v južni steni Mount Cooka, Sončna linija v jugozahodnem grebenu Aconcague in Ruleta v njeni južni steni ter Slovenska smer v Jirishanci Grande. Leta 1985 je sam v manj kot tednu dni ponovil tako imenovane tri zadnje probleme Alp (Eiger, Grandes Jorasses in Matterhorn), leto pozneje pa je bil v odpravi na Cerro Torre; za ta uspeh so člani prejeli Bloudkovo nagrado. Miroslav Svetičič se je junija leta 1995 smrtno ponesrečil med poskusom prvenstvenega solo vzpona prek zahodne stene Gašerbruma IV v Karakórumu.
—–
Avstrijski skladatelj FRANZ SCHUBERT je z enajstimi leti pel v dunajskem dvornem deškem zboru, s sedemnajstimi leti pa je uglasbil Goethejevo pesem “Marjetica pri kolovratu”; vsega skupaj je zložil več kot 660 samospevov, od tega desetino na Goethejeva besedila. Bil je učitelj glasbe v ljudski šoli, leta 1816 pa se je celo potegoval – sicer neuspešno – za mesto učitelja na nemški glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden prvih velikih glasbenih umetnikov zgodnje romantike in izrazit lirik. Kot mojster ravnotežja med formo in vsebino je ustvaril opus samospevov, s katerim je utemeljil moderno obliko te glasbene zvrsti, pisal pa je tudi zborovske, klavirske in orkestralne skladbe. Franz Schubert se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti na Dunaju.