Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1891 se je v Šentlovrencu na Dolenjskem rodila pisateljica in časnikarka MARIJA KMET. Učiteljišče je končala v Ljubljani in nato do upokojitve poučevala v Trstu. Pisala je črtice s socialno in psihološko tematiko – v njih je opaziti Cankarjev vpliv – ter povesti in romane. V romanu “Metež” iz leta 1925 najdemo značilne motive iz malomeščanskih zakonov in ibsenovske ideje o enakopravnosti žensk. Marija Kmet je napisala tudi več kratkih dram in mladinskih zgodbic ter prevedla nekaj del iz nemške in ruske literature.
—–
PAVLE KOVIČ je bil do leta 1941 eden glavnih igralcev Narodnega gledališča v Mariboru. Kot dober basist je veliko nastopal tudi v operah in operetah, v Podkrajškovem Veselem teatru pa je bil najopaznejši burkač. Po okupaciji je prišel v Ljubljano ter bil do leta 1960 član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Bil je vsestranski igralec; z enako zavzetostjo je igral tragične in komične vloge. Pogosto je nastopal tudi v radijskih in televizijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ljubljani.
—–
Matematik NIKO PRIJATELJ je leta 1961 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Sprva je poučeval matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, Postojni in Sarajevu, pozneje pa je postal redni univerzitetni profesor v Ljubljani in nekaj let vodil tudi univerzitetni Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Ukvarjal se je z metodiko matematike, matematično analizo, strukturami in množicami ter napisal več učbenikov. Leta 1994 je bil imenovan za častnega člana Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Niko Prijatelj velja za začetnika matematične logične misli pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Alpinist MIROSLAV SVETÍČIČ se je rodil na današnji dan leta 1958 na Vojskem. Do leta 1984 je bil orodjar, nato pa se je popolnoma posvetil alpinizmu. Med njegovimi 460-imi prvenstvenimi smermi so najbolj znane Manitua v severni steni gore Grandes Jorasses (žorás), Slovenska varianta v zahodni steni Anapurne, Slovenska direktna smer v južni steni Mount Cooka, Sončna linija v jugozahodnem grebenu Aconcague in Ruleta v njeni južni steni ter Slovenska smer v Jirishanci Grande. Leta 1985 je sam v manj kot tednu dni ponovil tako imenovane tri zadnje probleme Alp (Eiger, Grandes Jorasses in Matterhorn), leto pozneje pa je bil v odpravi na Cerro Torre; za ta uspeh so člani prejeli Bloudkovo nagrado. Miroslav Svetičič se je junija leta 1995 smrtno ponesrečil med poskusom prvenstvenega solo vzpona prek zahodne stene Gašerbruma IV v Karakórumu.
—–
Avstrijski skladatelj FRANZ SCHUBERT je z enajstimi leti pel v dunajskem dvornem deškem zboru, s sedemnajstimi leti pa je uglasbil Goethejevo pesem “Marjetica pri kolovratu”; vsega skupaj je zložil več kot 660 samospevov, od tega desetino na Goethejeva besedila. Bil je učitelj glasbe v ljudski šoli, leta 1816 pa se je celo potegoval – sicer neuspešno – za mesto učitelja na nemški glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden prvih velikih glasbenih umetnikov zgodnje romantike in izrazit lirik. Kot mojster ravnotežja med formo in vsebino je ustvaril opus samospevov, s katerim je utemeljil moderno obliko te glasbene zvrsti, pisal pa je tudi zborovske, klavirske in orkestralne skladbe. Franz Schubert se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti na Dunaju.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1891 se je v Šentlovrencu na Dolenjskem rodila pisateljica in časnikarka MARIJA KMET. Učiteljišče je končala v Ljubljani in nato do upokojitve poučevala v Trstu. Pisala je črtice s socialno in psihološko tematiko – v njih je opaziti Cankarjev vpliv – ter povesti in romane. V romanu “Metež” iz leta 1925 najdemo značilne motive iz malomeščanskih zakonov in ibsenovske ideje o enakopravnosti žensk. Marija Kmet je napisala tudi več kratkih dram in mladinskih zgodbic ter prevedla nekaj del iz nemške in ruske literature.
—–
PAVLE KOVIČ je bil do leta 1941 eden glavnih igralcev Narodnega gledališča v Mariboru. Kot dober basist je veliko nastopal tudi v operah in operetah, v Podkrajškovem Veselem teatru pa je bil najopaznejši burkač. Po okupaciji je prišel v Ljubljano ter bil do leta 1960 član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Bil je vsestranski igralec; z enako zavzetostjo je igral tragične in komične vloge. Pogosto je nastopal tudi v radijskih in televizijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ljubljani.
—–
Matematik NIKO PRIJATELJ je leta 1961 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Sprva je poučeval matematiko in fiziko na srednjih šolah v Ljubljani, Postojni in Sarajevu, pozneje pa je postal redni univerzitetni profesor v Ljubljani in nekaj let vodil tudi univerzitetni Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Ukvarjal se je z metodiko matematike, matematično analizo, strukturami in množicami ter napisal več učbenikov. Leta 1994 je bil imenovan za častnega člana Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Niko Prijatelj velja za začetnika matematične logične misli pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Alpinist MIROSLAV SVETÍČIČ se je rodil na današnji dan leta 1958 na Vojskem. Do leta 1984 je bil orodjar, nato pa se je popolnoma posvetil alpinizmu. Med njegovimi 460-imi prvenstvenimi smermi so najbolj znane Manitua v severni steni gore Grandes Jorasses (žorás), Slovenska varianta v zahodni steni Anapurne, Slovenska direktna smer v južni steni Mount Cooka, Sončna linija v jugozahodnem grebenu Aconcague in Ruleta v njeni južni steni ter Slovenska smer v Jirishanci Grande. Leta 1985 je sam v manj kot tednu dni ponovil tako imenovane tri zadnje probleme Alp (Eiger, Grandes Jorasses in Matterhorn), leto pozneje pa je bil v odpravi na Cerro Torre; za ta uspeh so člani prejeli Bloudkovo nagrado. Miroslav Svetičič se je junija leta 1995 smrtno ponesrečil med poskusom prvenstvenega solo vzpona prek zahodne stene Gašerbruma IV v Karakórumu.
—–
Avstrijski skladatelj FRANZ SCHUBERT je z enajstimi leti pel v dunajskem dvornem deškem zboru, s sedemnajstimi leti pa je uglasbil Goethejevo pesem “Marjetica pri kolovratu”; vsega skupaj je zložil več kot 660 samospevov, od tega desetino na Goethejeva besedila. Bil je učitelj glasbe v ljudski šoli, leta 1816 pa se je celo potegoval – sicer neuspešno – za mesto učitelja na nemški glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden prvih velikih glasbenih umetnikov zgodnje romantike in izrazit lirik. Kot mojster ravnotežja med formo in vsebino je ustvaril opus samospevov, s katerim je utemeljil moderno obliko te glasbene zvrsti, pisal pa je tudi zborovske, klavirske in orkestralne skladbe. Franz Schubert se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti na Dunaju.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov