Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
GEORGIUS DE SCLAVONIA ali Jurij iz Brežic je študiral na Dunaju in v Parizu ter leta 1403 postal magister teologije. Med študijem je na pariško univerzo privabil tudi več slovenskih in hrvaških študentov. Najprej je bil kanonik v Auxerru, nato pa do smrti kanonik spovednik v katedrali v Toursu v Franciji. Napisal je več teoloških del; med ohranjenimi rokopisi so nekateri napisani v slovenščini, podatki o Istri in Dalmaciji pa v glagolici in cirilici. Georgius de Sclavonia se je rodil v drugi polovici 14. stoletja v Brežicah.
—–
Po pisanju zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja naj bi bil avtor kamnitih kipov Adama in Eve na pročelju leta 1484 sezidanega gotskega Rotovža v Ljubljani kipar JANEZ LIPEC. Rodil se je v začetku 15. stoletja, najverjetneje v Ljubljani. Bil je vodilni mojster kiparske delavnice, ki je v Ljubljani delovala od srede do konca 15. stoletja. Tej delavnici pripisujejo številne plastike na Gorenjskem, Dolenjskem in vse do Istre.
Ta rotovška kipa sta realistična poznogotska akta, motivno pa posnemata kipa “Prvih staršev”, ki ju je za Doževo palačo v Benetkah naredil kipar Rizzo. Eva velja tudi za prvo realistično kiparsko upodobitev gole ženske na Slovenskem. Ko sta Lipčeva Adam in Eva še stala pred Rotovžem, sta bila kar nekaj stoletij skoraj protokolarno povezana s prišleki v Ljubljano. Vsak popotnik, ki je prvič prišel v mesto, je namreč moral poljubiti Evin kip. Kipa zdaj stojita v »županski sobi« v Mestnem muzeju v Ljubljani.
—–
Publicist, urednik in javni delavec VATROSLAV GRILL se je rodil na današnji dan leta 1899 v Soteski pri Moravčah. Leta 1913 se je z družino izselil v Združene države Amerike. Leta 1918 je postal črkostavec pri časniku »Enakopravnost«, leto pozneje pa njegov urednik. Leta 1925 je diplomiral iz prava in se zaposlil pri javnem tožilstvu. Sodeloval je pri pevskem zboru Zarja ter bil igralec in režiser pri Dramskem društvu Ivana Cankarja. Uredil je dvajset letnikov Enakopravnosti, pet letnikov Napredka, dva letnika Nove dobe in en letnik strokovnega odvetniškega glasila. Vatroslav Grill je sodeloval tudi z Luisom Adamičem. Za vsestransko delo v prid domovini je leta 1974 dobil priznanje “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”.
—–
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
GEORGIUS DE SCLAVONIA ali Jurij iz Brežic je študiral na Dunaju in v Parizu ter leta 1403 postal magister teologije. Med študijem je na pariško univerzo privabil tudi več slovenskih in hrvaških študentov. Najprej je bil kanonik v Auxerru, nato pa do smrti kanonik spovednik v katedrali v Toursu v Franciji. Napisal je več teoloških del; med ohranjenimi rokopisi so nekateri napisani v slovenščini, podatki o Istri in Dalmaciji pa v glagolici in cirilici. Georgius de Sclavonia se je rodil v drugi polovici 14. stoletja v Brežicah.
—–
Po pisanju zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja naj bi bil avtor kamnitih kipov Adama in Eve na pročelju leta 1484 sezidanega gotskega Rotovža v Ljubljani kipar JANEZ LIPEC. Rodil se je v začetku 15. stoletja, najverjetneje v Ljubljani. Bil je vodilni mojster kiparske delavnice, ki je v Ljubljani delovala od srede do konca 15. stoletja. Tej delavnici pripisujejo številne plastike na Gorenjskem, Dolenjskem in vse do Istre.
Ta rotovška kipa sta realistična poznogotska akta, motivno pa posnemata kipa “Prvih staršev”, ki ju je za Doževo palačo v Benetkah naredil kipar Rizzo. Eva velja tudi za prvo realistično kiparsko upodobitev gole ženske na Slovenskem. Ko sta Lipčeva Adam in Eva še stala pred Rotovžem, sta bila kar nekaj stoletij skoraj protokolarno povezana s prišleki v Ljubljano. Vsak popotnik, ki je prvič prišel v mesto, je namreč moral poljubiti Evin kip. Kipa zdaj stojita v »županski sobi« v Mestnem muzeju v Ljubljani.
—–
Publicist, urednik in javni delavec VATROSLAV GRILL se je rodil na današnji dan leta 1899 v Soteski pri Moravčah. Leta 1913 se je z družino izselil v Združene države Amerike. Leta 1918 je postal črkostavec pri časniku »Enakopravnost«, leto pozneje pa njegov urednik. Leta 1925 je diplomiral iz prava in se zaposlil pri javnem tožilstvu. Sodeloval je pri pevskem zboru Zarja ter bil igralec in režiser pri Dramskem društvu Ivana Cankarja. Uredil je dvajset letnikov Enakopravnosti, pet letnikov Napredka, dva letnika Nove dobe in en letnik strokovnega odvetniškega glasila. Vatroslav Grill je sodeloval tudi z Luisom Adamičem. Za vsestransko delo v prid domovini je leta 1974 dobil priznanje “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”.
—–
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov