Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
GEORGIUS DE SCLAVONIA ali Jurij iz Brežic je študiral na Dunaju in v Parizu ter leta 1403 postal magister teologije. Med študijem je na pariško univerzo privabil tudi več slovenskih in hrvaških študentov. Najprej je bil kanonik v Auxerru, nato pa do smrti kanonik spovednik v katedrali v Toursu v Franciji. Napisal je več teoloških del; med ohranjenimi rokopisi so nekateri napisani v slovenščini, podatki o Istri in Dalmaciji pa v glagolici in cirilici. Georgius de Sclavonia se je rodil v drugi polovici 14. stoletja v Brežicah.
—–
Po pisanju zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja naj bi bil avtor kamnitih kipov Adama in Eve na pročelju leta 1484 sezidanega gotskega Rotovža v Ljubljani kipar JANEZ LIPEC. Rodil se je v začetku 15. stoletja, najverjetneje v Ljubljani. Bil je vodilni mojster kiparske delavnice, ki je v Ljubljani delovala od srede do konca 15. stoletja. Tej delavnici pripisujejo številne plastike na Gorenjskem, Dolenjskem in vse do Istre.
Ta rotovška kipa sta realistična poznogotska akta, motivno pa posnemata kipa “Prvih staršev”, ki ju je za Doževo palačo v Benetkah naredil kipar Rizzo. Eva velja tudi za prvo realistično kiparsko upodobitev gole ženske na Slovenskem. Ko sta Lipčeva Adam in Eva še stala pred Rotovžem, sta bila kar nekaj stoletij skoraj protokolarno povezana s prišleki v Ljubljano. Vsak popotnik, ki je prvič prišel v mesto, je namreč moral poljubiti Evin kip. Kipa zdaj stojita v »županski sobi« v Mestnem muzeju v Ljubljani.
—–
Publicist, urednik in javni delavec VATROSLAV GRILL se je rodil na današnji dan leta 1899 v Soteski pri Moravčah. Leta 1913 se je z družino izselil v Združene države Amerike. Leta 1918 je postal črkostavec pri časniku »Enakopravnost«, leto pozneje pa njegov urednik. Leta 1925 je diplomiral iz prava in se zaposlil pri javnem tožilstvu. Sodeloval je pri pevskem zboru Zarja ter bil igralec in režiser pri Dramskem društvu Ivana Cankarja. Uredil je dvajset letnikov Enakopravnosti, pet letnikov Napredka, dva letnika Nove dobe in en letnik strokovnega odvetniškega glasila. Vatroslav Grill je sodeloval tudi z Luisom Adamičem. Za vsestransko delo v prid domovini je leta 1974 dobil priznanje “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”.
—–
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
GEORGIUS DE SCLAVONIA ali Jurij iz Brežic je študiral na Dunaju in v Parizu ter leta 1403 postal magister teologije. Med študijem je na pariško univerzo privabil tudi več slovenskih in hrvaških študentov. Najprej je bil kanonik v Auxerru, nato pa do smrti kanonik spovednik v katedrali v Toursu v Franciji. Napisal je več teoloških del; med ohranjenimi rokopisi so nekateri napisani v slovenščini, podatki o Istri in Dalmaciji pa v glagolici in cirilici. Georgius de Sclavonia se je rodil v drugi polovici 14. stoletja v Brežicah.
—–
Po pisanju zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja naj bi bil avtor kamnitih kipov Adama in Eve na pročelju leta 1484 sezidanega gotskega Rotovža v Ljubljani kipar JANEZ LIPEC. Rodil se je v začetku 15. stoletja, najverjetneje v Ljubljani. Bil je vodilni mojster kiparske delavnice, ki je v Ljubljani delovala od srede do konca 15. stoletja. Tej delavnici pripisujejo številne plastike na Gorenjskem, Dolenjskem in vse do Istre.
Ta rotovška kipa sta realistična poznogotska akta, motivno pa posnemata kipa “Prvih staršev”, ki ju je za Doževo palačo v Benetkah naredil kipar Rizzo. Eva velja tudi za prvo realistično kiparsko upodobitev gole ženske na Slovenskem. Ko sta Lipčeva Adam in Eva še stala pred Rotovžem, sta bila kar nekaj stoletij skoraj protokolarno povezana s prišleki v Ljubljano. Vsak popotnik, ki je prvič prišel v mesto, je namreč moral poljubiti Evin kip. Kipa zdaj stojita v »županski sobi« v Mestnem muzeju v Ljubljani.
—–
Publicist, urednik in javni delavec VATROSLAV GRILL se je rodil na današnji dan leta 1899 v Soteski pri Moravčah. Leta 1913 se je z družino izselil v Združene države Amerike. Leta 1918 je postal črkostavec pri časniku »Enakopravnost«, leto pozneje pa njegov urednik. Leta 1925 je diplomiral iz prava in se zaposlil pri javnem tožilstvu. Sodeloval je pri pevskem zboru Zarja ter bil igralec in režiser pri Dramskem društvu Ivana Cankarja. Uredil je dvajset letnikov Enakopravnosti, pet letnikov Napredka, dva letnika Nove dobe in en letnik strokovnega odvetniškega glasila. Vatroslav Grill je sodeloval tudi z Luisom Adamičem. Za vsestransko delo v prid domovini je leta 1974 dobil priznanje “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”.
—–
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov