Dramatik in prevajalec JOŽE ABRAM je po končanem študiju bogoslovja v Gorici leta 1899 služboval večinoma v Posočju. V Trenti sta z Juliusom Kugyjem utirala pot slovenskemu planinstvu in literaturi o njem; vanjo je Abram vnesel célo vrsto folklornih elementov. Napisal je tudi več ljudskih iger (najbolj znana je Rošlin in Verjanko), pisal pesmi ter poslovenil večji del opusa ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka. Jože Abram je v Bovcu ustanovil Slovensko katoliško delavsko društvo, v Biljah pa posojilnico in kulturno društvo. Rodil se je na današnji dan leta 1875 v Túpelčah pri Štanjelu.
—–
PAVEL ŠIVIC je bil vsestranska glasbena osebnost – glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper.
Vse do konca svojega ustvarjanja je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Pedagog STANE MIHELIČ je leta 1934 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike ter nato poučeval na gimnazijah v Ljubljani in Mariboru. Po drugi svetovni vojni je delal na ministrstvu za prosveto ter na filozofski fakulteti v Ljubljani predaval metodiko slovenskega jezika. Kot republiški svetovalec za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem je zanje pripravil berila za 2. in 3. razred osnovne šole. Uredil je tudi berila iz slovenske in svetovne književnosti ter organiziral seminarje in predavanja za tržaške učitelje.
Pomembno delo je opravil tudi na čebelarskem področju. Leta 1934 je napisal knjigo o Antonu Janši in v njej objavil vse, kar je bilo do takrat znanega o delu tega našega velikega čebelarja. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri nastajanju obsežnega dela “Sodobno čebelarstvo”, za katero je napisal številna poglavja. Dejaven je bil tudi pri nastajanju Čebelarskega muzeja v Radovljici in na področju čebelarskega izobraževanja. Stane Mihelič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Virmašah pri Škofji Loki.
—–
Prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma je bil vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778, načrtneje pa so alpinizem začeli razvijati nekateri posamezniki v 19. stoletju, zlasti Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”, saj pri Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za “vratolomnike”.
Ker je slovensko ozemlje že zajela hribolazniška mrzlica, so navdušeni alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva na današnji dan leta 1921 ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.