Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dirigent, pedagog in skladatelj JOSEF ZÖHRER je na dunajskem konservatoriju končal študij klavirja, čela in kompozicije, potem pa začel nastopati kot pianist. Leta 1865 je prišel v Ljubljano, bil najprej učitelj na glasbeni šoli Filharmonične družbe ter vodja njenega zbora, nato glasbeni ravnatelj te družbe, leta 1895 pa je postal njen častni član. Redno je vodil simfonične koncerte in prvič v Ljubljani izvedel več del Brahmsa, Brucknerja, Čajkovskega in Dvoržaka, pa tudi svoje lastne komorne in simfonične skladbe. Josef Zöhrer se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dunaju.
—–
Pianistka MARTA VALJÁLO – OSTERC je študij klavirja končala leta 1938 na Državnem konservatoriju v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjevala v Zagrebu. Bila je pedagoginja na šoli Glasbene matice in koncertna pianistka, med drugim v duu s Silvo Hrašovec. Z briljantno tehniko in živim umetniškim doživljanjem je izvajala bravurozne skladbe romantične in sodobne literature, zlasti soproga Slavka Osterca. Marta Valjalo – Osterc se je rodila na današnji dan leta 1900 v Přzemyslu na Poljskem.
—–
ALFONZ KOPRIVA je leta 1924 maturiral na mariborskem učiteljišču in nato do začetka druge svetovne vojne poučeval na različnih šolah po Sloveniji. Takrat so ga zaprli in leta 1942 skupaj z ženo izselili v taborišče na Württemberško. Pozneje sta v taborišču Siessen z ženo organizirala slovensko šolo in jo vodila do septembra leta 1945. Po vojni je končal še višjo pedagoško šolo v Ljubljani ter sodeloval pri izdelavi slovenskih jezikovnih vadnic za osnovne in strokovne šole. Od leta 1956 je vodil pouk na otroškem oddelku mariborske bolnišnice; ta ni bil samo sestavni del terapije, pač pa tudi zagotovilo za nepretrgano osnovnošolsko izobraževanje mladih bolnikov. Učitelj Alfonz Kopriva se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gradcu.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Transfuziolog EDVARD GLASER je diplomiral v Zagrebu, leta 1976 pa doktoriral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Štiri desetletja je delal v Splošni bolnišnici Maribor, v kateri je od leta 1962 vodil hematološki oddelek. Bil je tudi izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot prvi specialist transfuziolog v Sloveniji je pomembno prispeval k razvoju transfuzijske medicine in krvodajalstva. Edvard Glaser se je rodil na današnji dan leta 1922 v Mariboru.
—–
Mednarodni olimpijski komite je na današnji dan leta 1992 priznal olimpijski komite Slovenije kot enega svojih članov. Tako so slovenski športniki že čez nekaj dni na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji lahko prvič nastopili pod našo zastavo. Priprave na ustanovitev slovenskega olimpijskega komiteja so se začele že leto prej: tako je bila 15. oktobra 1991. leta v Cankarjevem domu slovesnost, na kateri so ustanovitelji podpisali slovensko olimpijsko listino.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dirigent, pedagog in skladatelj JOSEF ZÖHRER je na dunajskem konservatoriju končal študij klavirja, čela in kompozicije, potem pa začel nastopati kot pianist. Leta 1865 je prišel v Ljubljano, bil najprej učitelj na glasbeni šoli Filharmonične družbe ter vodja njenega zbora, nato glasbeni ravnatelj te družbe, leta 1895 pa je postal njen častni član. Redno je vodil simfonične koncerte in prvič v Ljubljani izvedel več del Brahmsa, Brucknerja, Čajkovskega in Dvoržaka, pa tudi svoje lastne komorne in simfonične skladbe. Josef Zöhrer se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dunaju.
—–
Pianistka MARTA VALJÁLO – OSTERC je študij klavirja končala leta 1938 na Državnem konservatoriju v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjevala v Zagrebu. Bila je pedagoginja na šoli Glasbene matice in koncertna pianistka, med drugim v duu s Silvo Hrašovec. Z briljantno tehniko in živim umetniškim doživljanjem je izvajala bravurozne skladbe romantične in sodobne literature, zlasti soproga Slavka Osterca. Marta Valjalo – Osterc se je rodila na današnji dan leta 1900 v Přzemyslu na Poljskem.
—–
ALFONZ KOPRIVA je leta 1924 maturiral na mariborskem učiteljišču in nato do začetka druge svetovne vojne poučeval na različnih šolah po Sloveniji. Takrat so ga zaprli in leta 1942 skupaj z ženo izselili v taborišče na Württemberško. Pozneje sta v taborišču Siessen z ženo organizirala slovensko šolo in jo vodila do septembra leta 1945. Po vojni je končal še višjo pedagoško šolo v Ljubljani ter sodeloval pri izdelavi slovenskih jezikovnih vadnic za osnovne in strokovne šole. Od leta 1956 je vodil pouk na otroškem oddelku mariborske bolnišnice; ta ni bil samo sestavni del terapije, pač pa tudi zagotovilo za nepretrgano osnovnošolsko izobraževanje mladih bolnikov. Učitelj Alfonz Kopriva se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gradcu.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Transfuziolog EDVARD GLASER je diplomiral v Zagrebu, leta 1976 pa doktoriral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Štiri desetletja je delal v Splošni bolnišnici Maribor, v kateri je od leta 1962 vodil hematološki oddelek. Bil je tudi izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot prvi specialist transfuziolog v Sloveniji je pomembno prispeval k razvoju transfuzijske medicine in krvodajalstva. Edvard Glaser se je rodil na današnji dan leta 1922 v Mariboru.
—–
Mednarodni olimpijski komite je na današnji dan leta 1992 priznal olimpijski komite Slovenije kot enega svojih članov. Tako so slovenski športniki že čez nekaj dni na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji lahko prvič nastopili pod našo zastavo. Priprave na ustanovitev slovenskega olimpijskega komiteja so se začele že leto prej: tako je bila 15. oktobra 1991. leta v Cankarjevem domu slovesnost, na kateri so ustanovitelji podpisali slovensko olimpijsko listino.
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov