Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je naš kulturni praznik, v spomin na pred 168-imi leti umrlega največjega slovenskega pesnika doktorja Franceta Prešerna, imenovan tudi Prešernov dan. Osmi februar je 1. februarja leta 1945 razglasilo za praznik predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.
V muzej so slovenski kulturni krogi želeli Prešernovo rojstno hišo preurediti že konec 30-ih let prejšnjega stoletja. Hišo, po domače pri Ribiču imenovano, v Vrbi na Gorenjskem, so postavili v 16. stoletju. Verjetno je bila delno še lesena, zidani so bili samo klet, veža in gospodarski prostor. Ob Prešernovem rojstvu je bila bržkone že vsa pozidana, njena današnja podoba pa je nastala po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo.
Odbor za odkup je vodil pisatelj Fran Saleški Finžgar. Večino denarja je zbrala šolska mladina in marca leta 1937 je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako postala naš prvi varovani kulturni spomenik.
Kmalu po koncu druge svetovne vojne so posneli tudi krajši dokumentarni film o Prešernu z naslovom “O, Vrba”; v njem je po Prešernovi rojstni hiši obiskovalce vodil prav pisatelj Finžgar, sicer daljni pesnikov sorodnik.
O Prešernovi poeziji in njegovem življenju je bilo napisanega veliko, med gotovo najbolj avtentične pa sodijo spomini Ernestine Jelovšek, pesnikove nezakonske hčere. Napisala jih je po pripovedih svoje matere in so eno najdragocenejših pričevanj v slovenski spominski literaturi. Še vedno pomenijo neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in tenkočutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere.
Ernestina se je materi Ani Jelovškovi rodila 18. decembra leta 1842. Bila je druga Anina in Francetova hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestino in sina Franceta je Prešeren dva dni pred svojo smrtjo tudi uradno priznal za svoja otroka. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji.
——
Na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika podelijo tudi najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja – Prešernove nagrade.
Sklep o podeljevanju le-teh je Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije sprejelo leta 1946, prvič pa so jih podelili že naslednje leto in pri tem upoštevali dela, ki so nastala od dneva osvoboditve 9. maja 1945 do konca leta 1946. Lavreatov je bilo prvič enajst: pet književnikov, trije likovni umetniki, dva glasbenika in zgodovinar. Pri poznejših podelitvah so upoštevali umetniška in znanstvena dela, ki so izšla oziroma bila izvajana ali razstavljena v prejšnjem letu. Pozneje so ta področja omejili, leta 1962 pa so začeli podeljevati tudi nagrade Prešenovega sklada.
Leta 1991 so število nagrad omejili na največ dve Prešernovi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Lani sta najvišji priznanji prejela pisatelj in dramatik Tone Partljič ter skladatelj Ivo Petrič.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Danes je naš kulturni praznik, v spomin na pred 168-imi leti umrlega največjega slovenskega pesnika doktorja Franceta Prešerna, imenovan tudi Prešernov dan. Osmi februar je 1. februarja leta 1945 razglasilo za praznik predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.
V muzej so slovenski kulturni krogi želeli Prešernovo rojstno hišo preurediti že konec 30-ih let prejšnjega stoletja. Hišo, po domače pri Ribiču imenovano, v Vrbi na Gorenjskem, so postavili v 16. stoletju. Verjetno je bila delno še lesena, zidani so bili samo klet, veža in gospodarski prostor. Ob Prešernovem rojstvu je bila bržkone že vsa pozidana, njena današnja podoba pa je nastala po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo.
Odbor za odkup je vodil pisatelj Fran Saleški Finžgar. Večino denarja je zbrala šolska mladina in marca leta 1937 je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako postala naš prvi varovani kulturni spomenik.
Kmalu po koncu druge svetovne vojne so posneli tudi krajši dokumentarni film o Prešernu z naslovom “O, Vrba”; v njem je po Prešernovi rojstni hiši obiskovalce vodil prav pisatelj Finžgar, sicer daljni pesnikov sorodnik.
O Prešernovi poeziji in njegovem življenju je bilo napisanega veliko, med gotovo najbolj avtentične pa sodijo spomini Ernestine Jelovšek, pesnikove nezakonske hčere. Napisala jih je po pripovedih svoje matere in so eno najdragocenejših pričevanj v slovenski spominski literaturi. Še vedno pomenijo neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in tenkočutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere.
Ernestina se je materi Ani Jelovškovi rodila 18. decembra leta 1842. Bila je druga Anina in Francetova hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestino in sina Franceta je Prešeren dva dni pred svojo smrtjo tudi uradno priznal za svoja otroka. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji.
——
Na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika podelijo tudi najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja – Prešernove nagrade.
Sklep o podeljevanju le-teh je Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije sprejelo leta 1946, prvič pa so jih podelili že naslednje leto in pri tem upoštevali dela, ki so nastala od dneva osvoboditve 9. maja 1945 do konca leta 1946. Lavreatov je bilo prvič enajst: pet književnikov, trije likovni umetniki, dva glasbenika in zgodovinar. Pri poznejših podelitvah so upoštevali umetniška in znanstvena dela, ki so izšla oziroma bila izvajana ali razstavljena v prejšnjem letu. Pozneje so ta področja omejili, leta 1962 pa so začeli podeljevati tudi nagrade Prešenovega sklada.
Leta 1991 so število nagrad omejili na največ dve Prešernovi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Lani sta najvišji priznanji prejela pisatelj in dramatik Tone Partljič ter skladatelj Ivo Petrič.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov