Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj, zborovodja in glasbeni pisec ZORKO PRELOVEC je v letih od 1910 do 1935 vodil “Ljubljanski zvon”, sestav, ki je pozneje postal eden izmed naših najboljših pevskih zborov. Samozavestno in vztrajno je uveljavljal sodobnejše zborovodstvo, predvsem pretehtano in smiselno zaokroženo programsko naravnanost. Njegov glasbeni opus obsega 130 samospevov in zborovskih skladb ter vokalno-instrumentalnih del. Zorko Prelovec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Idriji.
——–
STANKO BLOUDEK je znan predvsem kot projektant in graditelj športnih objektov ter kot pionir številnih športov na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1890 v Idriji. V Pragi, kjer je sprva študiral slikarstvo, je najprej izdelal jadralno, nato enokrilno motorno in leta 1911 še dvokrilno motorno letalo. Imel je svoje industrijsko podjetje, v katerem so leta 1936 izdelali prvi slovenski osebni avtomobil “Triglav”. Vozilo je imelo Bloudkovo karoserijo in motor nemške tovarne DKW.
Bloudek je bil tudi dolga leta mecen, trener, strokovni delavec in organizator, zaslužen za razvoj plavanja, atletike, drsanja, kotalkanja, hokeja na ledu, sabljanja, tenisa in zlasti smučarskih skokov. Od leta 1932 je naredil načrte za približno sto smučarskih skakalnic v Planici in drugod. Z načrtovanjem letalnic je teoretično in praktično dokazal možnost poletov na smučeh in odločilno pripomogel k uvedbi te nove tekmovalne discipline. Med drugo svetovno vojno se je vključil v delo Osvobodilne fronte, po njej je bil v vodstvih najpomembnejših športnih organizacij, leta 1968 pa je postal tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Jezikoslovec TINE LOGAR je leta 1940 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leto pozneje pa doktoriral z disertacijo o horjulskem govoru. Med vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, po njej pa je med drugim na filozofski fakulteti predaval zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, bil njen dekan ter predsednik glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Postal je zaslužni profesor ljubljanske univerze ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V svojih številnih delih je objavljal nova dognanja o slovenskih narečjih ter njihovih glasovnih in drugih posebnostih. Velik je tudi njegov prispevek pri spoznavanju zamejskih slovenskih narečij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Posebno pomembne so bile njegove slovenistične pobude ob poletnih seminarjih za tuje slaviste, na katerih je redno predaval in jih tudi vodil. Jezikoslovec in dialektolog Tine Logar se je rodil na današnji dan leta 1916 v Horjulu.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj, zborovodja in glasbeni pisec ZORKO PRELOVEC je v letih od 1910 do 1935 vodil “Ljubljanski zvon”, sestav, ki je pozneje postal eden izmed naših najboljših pevskih zborov. Samozavestno in vztrajno je uveljavljal sodobnejše zborovodstvo, predvsem pretehtano in smiselno zaokroženo programsko naravnanost. Njegov glasbeni opus obsega 130 samospevov in zborovskih skladb ter vokalno-instrumentalnih del. Zorko Prelovec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Idriji.
——–
STANKO BLOUDEK je znan predvsem kot projektant in graditelj športnih objektov ter kot pionir številnih športov na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1890 v Idriji. V Pragi, kjer je sprva študiral slikarstvo, je najprej izdelal jadralno, nato enokrilno motorno in leta 1911 še dvokrilno motorno letalo. Imel je svoje industrijsko podjetje, v katerem so leta 1936 izdelali prvi slovenski osebni avtomobil “Triglav”. Vozilo je imelo Bloudkovo karoserijo in motor nemške tovarne DKW.
Bloudek je bil tudi dolga leta mecen, trener, strokovni delavec in organizator, zaslužen za razvoj plavanja, atletike, drsanja, kotalkanja, hokeja na ledu, sabljanja, tenisa in zlasti smučarskih skokov. Od leta 1932 je naredil načrte za približno sto smučarskih skakalnic v Planici in drugod. Z načrtovanjem letalnic je teoretično in praktično dokazal možnost poletov na smučeh in odločilno pripomogel k uvedbi te nove tekmovalne discipline. Med drugo svetovno vojno se je vključil v delo Osvobodilne fronte, po njej je bil v vodstvih najpomembnejših športnih organizacij, leta 1968 pa je postal tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Jezikoslovec TINE LOGAR je leta 1940 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leto pozneje pa doktoriral z disertacijo o horjulskem govoru. Med vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, po njej pa je med drugim na filozofski fakulteti predaval zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, bil njen dekan ter predsednik glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Postal je zaslužni profesor ljubljanske univerze ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V svojih številnih delih je objavljal nova dognanja o slovenskih narečjih ter njihovih glasovnih in drugih posebnostih. Velik je tudi njegov prispevek pri spoznavanju zamejskih slovenskih narečij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Posebno pomembne so bile njegove slovenistične pobude ob poletnih seminarjih za tuje slaviste, na katerih je redno predaval in jih tudi vodil. Jezikoslovec in dialektolog Tine Logar se je rodil na današnji dan leta 1916 v Horjulu.
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov