Pripovednik VALENTIN ZARNIK se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot literat je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču za naslovom “Maščevanje usode”. Kot politik je bil Valentin Zarnik izredno priljubljen govornik na taborih za Zedinjeno Slovenijo.
—–
Zgodovinar JOSIP VALENTIN GRUDEN je pri svojem delu dosledno zastopal stališča pragmatičnega zgodovinopisja, ki jih je zagovarjala Avguštinova teorija: zgodovina naj se ozira “le na duševni razvoj” in manj na “ekonomiške razmere”. Poleg številnih drugih del je napisal tudi “Zgodovino slovenskega naroda” v šestih delih. To prvo poljudno napisano zgodovinsko delo pri nas je izhajalo v letih od 1910 do 1916 pri Mohorjevi družbi.
V obliki “slik in povesti” je prikazoval politično, pa tudi kulturno in cerkveno zgodovino, medtem ko je gospodarski razvoj povsem zanemarjal. Pisal je tudi o Ilirskih provincah in ustoličevanju koroških vojvod, poglavitni pomen njegovega dela pa je bilo odkritje vrste novih virov iz obdobja reformacije. Zgodovinar Josip Valentin Gruden se je rodil na današnji dan leta 1869 v Ljubljani.
—–
Arheolog VIKTOR SKRABAR je v Gradcu diplomiral iz prava, obiskoval pa je tudi arheološka in epigrafska predavanja. Leta 1905 je bil imenovan za korespondenta Centralne komisije za varstvo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov na Dunaju. Med drugim je vodil zavarovalna izkopavanja na Grajskem griču ter v Spodnji in Zgornji Hajdini, poskrbel za selitev ptujskih mestnih zbirk v stari dominikanski samostan, muzeju pa je podaril bogato knjižnico. Viktor Skrabar se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Ptuju.
—–
LOVRO MATAČIČ se je zaradi izvirnih in sugestivnih interpretacij uvrstil med vodilne svetovne dirigente. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.
Po drugi svetovni vojni je spet nekaj let delal v ljubljanski Operi, pozneje pa še v Dresdnu, Berlinu, na Dunaju in v Frankfurtu. Nazadnje je vodil zagrebško filharmonijo in bil hkrati šef dirigent Nacionalnega orkestra v Monacu. Zlasti v petdesetih letih prejšnjega stoletja je večkrat dirigiral orkestru Slovenske filharmonije ter z njim snemal in gostoval; filharmonija ga je posmrtno imenovala za svojega častnega člana. Lovro Matačič se je rodil na današnji dan leta 1899 v Sušaku na Hrvaškem.