Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako, da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Pesnik in prevajalec JOSIP CIMPERMAN se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani. Po končani osnovni šoli je zaradi bolezni ohromel in se nato kot samouk učil predvsem jezikov. Kot Prešernov in Levstikov posnemovalec je bil sicer uravnotežena, a zagrenjena pesniška osebnost. V sonetih, gazelah in drugih zahtevnih pesniških oblikah je težil k jasnemu izražanju in formalni neoporečnosti, zato je njegova lirika največkrat hladna. Pesnik Josip Cimperman je prevedel tudi približno 25 gledaliških in drugih del.
—–
Strokovna učiteljica ANICA LEBAR je obiskovala učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani in leta 1909 opravila strokovni izpit. Ker so jo zanimali manj nadarjeni otroci, na Slovenskem pa tedaj pomožno šolstvo še ni bilo razvito, je na Dunaju opravila tečaj za specialno izobrazbo pomožnošolskega učiteljstva in tako postala prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Pozneje ji je uspelo, da je deželni šolski svet leta 1911 dovolil v Ljubljani odpreti prvi pomožni razred.
Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so manj nadarjeni učenci morali obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Za svoje delo je Anica Lebar leta 1928 prejela odlikovanje Svetega Save pete stopnje. Rodila se je na današnji dan pred 130-imi leti na Brdu pri Lukovici.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem.
Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako, da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Pesnik in prevajalec JOSIP CIMPERMAN se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani. Po končani osnovni šoli je zaradi bolezni ohromel in se nato kot samouk učil predvsem jezikov. Kot Prešernov in Levstikov posnemovalec je bil sicer uravnotežena, a zagrenjena pesniška osebnost. V sonetih, gazelah in drugih zahtevnih pesniških oblikah je težil k jasnemu izražanju in formalni neoporečnosti, zato je njegova lirika največkrat hladna. Pesnik Josip Cimperman je prevedel tudi približno 25 gledaliških in drugih del.
—–
Strokovna učiteljica ANICA LEBAR je obiskovala učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani in leta 1909 opravila strokovni izpit. Ker so jo zanimali manj nadarjeni otroci, na Slovenskem pa tedaj pomožno šolstvo še ni bilo razvito, je na Dunaju opravila tečaj za specialno izobrazbo pomožnošolskega učiteljstva in tako postala prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Pozneje ji je uspelo, da je deželni šolski svet leta 1911 dovolil v Ljubljani odpreti prvi pomožni razred.
Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so manj nadarjeni učenci morali obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Za svoje delo je Anica Lebar leta 1928 prejela odlikovanje Svetega Save pete stopnje. Rodila se je na današnji dan pred 130-imi leti na Brdu pri Lukovici.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem.
Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov