Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako, da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Pesnik in prevajalec JOSIP CIMPERMAN se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani. Po končani osnovni šoli je zaradi bolezni ohromel in se nato kot samouk učil predvsem jezikov. Kot Prešernov in Levstikov posnemovalec je bil sicer uravnotežena, a zagrenjena pesniška osebnost. V sonetih, gazelah in drugih zahtevnih pesniških oblikah je težil k jasnemu izražanju in formalni neoporečnosti, zato je njegova lirika največkrat hladna. Pesnik Josip Cimperman je prevedel tudi približno 25 gledaliških in drugih del.
—–
Strokovna učiteljica ANICA LEBAR je obiskovala učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani in leta 1909 opravila strokovni izpit. Ker so jo zanimali manj nadarjeni otroci, na Slovenskem pa tedaj pomožno šolstvo še ni bilo razvito, je na Dunaju opravila tečaj za specialno izobrazbo pomožnošolskega učiteljstva in tako postala prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Pozneje ji je uspelo, da je deželni šolski svet leta 1911 dovolil v Ljubljani odpreti prvi pomožni razred.
Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so manj nadarjeni učenci morali obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Za svoje delo je Anica Lebar leta 1928 prejela odlikovanje Svetega Save pete stopnje. Rodila se je na današnji dan pred 130-imi leti na Brdu pri Lukovici.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem.
Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako, da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Pesnik in prevajalec JOSIP CIMPERMAN se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani. Po končani osnovni šoli je zaradi bolezni ohromel in se nato kot samouk učil predvsem jezikov. Kot Prešernov in Levstikov posnemovalec je bil sicer uravnotežena, a zagrenjena pesniška osebnost. V sonetih, gazelah in drugih zahtevnih pesniških oblikah je težil k jasnemu izražanju in formalni neoporečnosti, zato je njegova lirika največkrat hladna. Pesnik Josip Cimperman je prevedel tudi približno 25 gledaliških in drugih del.
—–
Strokovna učiteljica ANICA LEBAR je obiskovala učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani in leta 1909 opravila strokovni izpit. Ker so jo zanimali manj nadarjeni otroci, na Slovenskem pa tedaj pomožno šolstvo še ni bilo razvito, je na Dunaju opravila tečaj za specialno izobrazbo pomožnošolskega učiteljstva in tako postala prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Pozneje ji je uspelo, da je deželni šolski svet leta 1911 dovolil v Ljubljani odpreti prvi pomožni razred.
Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so manj nadarjeni učenci morali obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Za svoje delo je Anica Lebar leta 1928 prejela odlikovanje Svetega Save pete stopnje. Rodila se je na današnji dan pred 130-imi leti na Brdu pri Lukovici.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem.
Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov