Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako, da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Pesnik in prevajalec JOSIP CIMPERMAN se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani. Po končani osnovni šoli je zaradi bolezni ohromel in se nato kot samouk učil predvsem jezikov. Kot Prešernov in Levstikov posnemovalec je bil sicer uravnotežena, a zagrenjena pesniška osebnost. V sonetih, gazelah in drugih zahtevnih pesniških oblikah je težil k jasnemu izražanju in formalni neoporečnosti, zato je njegova lirika največkrat hladna. Pesnik Josip Cimperman je prevedel tudi približno 25 gledaliških in drugih del.
—–
Strokovna učiteljica ANICA LEBAR je obiskovala učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani in leta 1909 opravila strokovni izpit. Ker so jo zanimali manj nadarjeni otroci, na Slovenskem pa tedaj pomožno šolstvo še ni bilo razvito, je na Dunaju opravila tečaj za specialno izobrazbo pomožnošolskega učiteljstva in tako postala prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Pozneje ji je uspelo, da je deželni šolski svet leta 1911 dovolil v Ljubljani odpreti prvi pomožni razred.
Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so manj nadarjeni učenci morali obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Za svoje delo je Anica Lebar leta 1928 prejela odlikovanje Svetega Save pete stopnje. Rodila se je na današnji dan pred 130-imi leti na Brdu pri Lukovici.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem.
Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako, da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Pesnik in prevajalec JOSIP CIMPERMAN se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani. Po končani osnovni šoli je zaradi bolezni ohromel in se nato kot samouk učil predvsem jezikov. Kot Prešernov in Levstikov posnemovalec je bil sicer uravnotežena, a zagrenjena pesniška osebnost. V sonetih, gazelah in drugih zahtevnih pesniških oblikah je težil k jasnemu izražanju in formalni neoporečnosti, zato je njegova lirika največkrat hladna. Pesnik Josip Cimperman je prevedel tudi približno 25 gledaliških in drugih del.
—–
Strokovna učiteljica ANICA LEBAR je obiskovala učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani in leta 1909 opravila strokovni izpit. Ker so jo zanimali manj nadarjeni otroci, na Slovenskem pa tedaj pomožno šolstvo še ni bilo razvito, je na Dunaju opravila tečaj za specialno izobrazbo pomožnošolskega učiteljstva in tako postala prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Pozneje ji je uspelo, da je deželni šolski svet leta 1911 dovolil v Ljubljani odpreti prvi pomožni razred.
Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so manj nadarjeni učenci morali obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Za svoje delo je Anica Lebar leta 1928 prejela odlikovanje Svetega Save pete stopnje. Rodila se je na današnji dan pred 130-imi leti na Brdu pri Lukovici.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem.
Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov