Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.02.2017


Zborovodja, skladatelj in pedagog CIRIL PREGELJ si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, ki ga je končal leta 1908 in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v raznih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju.
Tu je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov ter s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Komponiral je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so izhajale večinoma v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.
—–
Zdravnik pediater MATIJA AMBROŽIČ je leta 1918 diplomiral na Dunaju in v naslednjih letih v Ljubljani organiziral “Zavod za socialno-higiensko zaščito dece”, prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji in prvo rejniško kolonijo v Lukovici. Od leta 1926 je bil izredni profesor pediatrije in upravnik Centralnega zavoda za zaščito mater in otrok v Beogradu. Po vzoru iz Ljubljane je združeval ustanove in leta 1940 zgradil univerzitetno pediatrično kliniko.
Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Beogradu, sodeloval pri zakonodaji o socialni in zdravstveni zaščiti mater in otrok ter organiziral mednarodne pediatrične kongrese. Sicer pa Matija Ambrožič velja za mednarodno priznanega pionirja socialne pediatrije v Jugoslaviji, bil pa je tudi njen predstavnik v Mednarodnem skladu Združenih narodov za pomoč otrokom – UNICEF-u. Rodil se je na današnji dan leta 1889 na Hrastenícah pri Ljubljani.
—–
Skladatelj MATIJA BRAVNIČAR sodi med tiste naše skladatelje, ki so se kmalu ločili od vokalne glasbe in začeli gojiti takrat v Sloveniji še skoraj neznano simfonično glasbo. Rad se je opiral na domačo folkloro oziroma črpal iz nje, sicer pa je sprejel in razvijal ekspresionistične nazore svojega profesorja Marija Kogoja. Bravničar je napisal štiri simfonije, precej orkestralnih in komornih skladb ter operi “Pohujšanje v dolini Šentflorjanski” in “Hlapec Jernej in njegova pravica”. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1925 se je v Rogaški Slatini rodil slikar AVGUST LAVRENČIČ. Njegovo slikarstvo je veristična različica nadrealizma, vsebinsko navezana na predvojno tradicijo intimizma. V akvarelu je slikal nestvarne morske pejsaže brez navzočnosti figure. Avgust Lavrenčič je kot gledališki scenograf opremil tudi približno sto gledaliških predstav v Celju, Ljubljani, Mariboru in Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1961 je slovenski šport dobil svetovnega rekorderja v smučarskih skokih. Jože Šlibar je namreč na tekmovanju v Oberstdorfu skočil 141 metrov.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.02.2017


Zborovodja, skladatelj in pedagog CIRIL PREGELJ si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, ki ga je končal leta 1908 in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v raznih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju.
Tu je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov ter s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Komponiral je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so izhajale večinoma v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.
—–
Zdravnik pediater MATIJA AMBROŽIČ je leta 1918 diplomiral na Dunaju in v naslednjih letih v Ljubljani organiziral “Zavod za socialno-higiensko zaščito dece”, prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji in prvo rejniško kolonijo v Lukovici. Od leta 1926 je bil izredni profesor pediatrije in upravnik Centralnega zavoda za zaščito mater in otrok v Beogradu. Po vzoru iz Ljubljane je združeval ustanove in leta 1940 zgradil univerzitetno pediatrično kliniko.
Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Beogradu, sodeloval pri zakonodaji o socialni in zdravstveni zaščiti mater in otrok ter organiziral mednarodne pediatrične kongrese. Sicer pa Matija Ambrožič velja za mednarodno priznanega pionirja socialne pediatrije v Jugoslaviji, bil pa je tudi njen predstavnik v Mednarodnem skladu Združenih narodov za pomoč otrokom – UNICEF-u. Rodil se je na današnji dan leta 1889 na Hrastenícah pri Ljubljani.
—–
Skladatelj MATIJA BRAVNIČAR sodi med tiste naše skladatelje, ki so se kmalu ločili od vokalne glasbe in začeli gojiti takrat v Sloveniji še skoraj neznano simfonično glasbo. Rad se je opiral na domačo folkloro oziroma črpal iz nje, sicer pa je sprejel in razvijal ekspresionistične nazore svojega profesorja Marija Kogoja. Bravničar je napisal štiri simfonije, precej orkestralnih in komornih skladb ter operi “Pohujšanje v dolini Šentflorjanski” in “Hlapec Jernej in njegova pravica”. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1925 se je v Rogaški Slatini rodil slikar AVGUST LAVRENČIČ. Njegovo slikarstvo je veristična različica nadrealizma, vsebinsko navezana na predvojno tradicijo intimizma. V akvarelu je slikal nestvarne morske pejsaže brez navzočnosti figure. Avgust Lavrenčič je kot gledališki scenograf opremil tudi približno sto gledaliških predstav v Celju, Ljubljani, Mariboru in Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1961 je slovenski šport dobil svetovnega rekorderja v smučarskih skokih. Jože Šlibar je namreč na tekmovanju v Oberstdorfu skočil 141 metrov.


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov