Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za lajšanje bolečin med kirurškimi posegi so nekdaj uporabljali alkohol, opij, trobeliko (korenika te močvirske rastline vsebuje zelo strupeno grenčino) in druge alkaloide, v 19. stoletju pa je te med drugim zamenjal tudi kloroform. Prvi so ga leta 1846 začeli uporabljati v Ameriki in Angliji, o naglem širjenju tega uspavala pri operacijah pa zgovorno priča podatek, da je kirurg Leopold Nathan prvo operacijo s tovrstno narkozo v Ljubljani izvedel že naslednje leto – na današnji dan pred 170-imi leti. Časopis Lublanske novice je v članku o anesteziji s kloroformom takrat med drugim zapisal:
Vsakimu tacimu bolniku dajo nek cvet, ki se ´kloroform´ imenuje, poduhati. Komaj pa bolnik kaki dve minuti duha, zgubi vsako občutljivost, da celo nič ne ve, kaj se z njim godi, kaj ga žgeš ali režeš. Potem pa pride spet k sebi, ko nima bolane noge ali roke več. Ta pomoček kloroform je tako imeniten, da bi ga nevedni ali lahkoverni ljudje kar čudež imenovali.”
—–
Umetnostni zgodovinar JANEZ FLIS je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen njenega spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je popisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dobu.
—–
DRAGA STAMEJČIČ POKOVEC, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami izenačila svetovni rekord. Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov.
Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete mednarodne atletske zveze, Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
—–
Najslovitejši italijanski operni pevec vseh časov, tenorist ENRICO CARUSO, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Neaplju. Po njegovem prvem nastopu pri 21-ih letih so v najimenitnejših opernih hišah po svetu kar tri desetletja občudovali njegov sijajni glas z veliko izrazno močjo. Na repertoarju, ki se je od leta 1902 ohranil na skoraj 250 gramofonskih ploščah, je imel 67 opernih vlog in približno 500 pesmi.
Takrat so bili posnetki samo na eni strani gramofonske plošče; nalepk s podatki še niso uporabljali, v srednjem delu plošče je bil vgraviran le naslov pesmi; tam se je pevec po navadi tudi podpisal. Na obe strani gramofonske plošče so začeli snemati leta 1904.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Za lajšanje bolečin med kirurškimi posegi so nekdaj uporabljali alkohol, opij, trobeliko (korenika te močvirske rastline vsebuje zelo strupeno grenčino) in druge alkaloide, v 19. stoletju pa je te med drugim zamenjal tudi kloroform. Prvi so ga leta 1846 začeli uporabljati v Ameriki in Angliji, o naglem širjenju tega uspavala pri operacijah pa zgovorno priča podatek, da je kirurg Leopold Nathan prvo operacijo s tovrstno narkozo v Ljubljani izvedel že naslednje leto – na današnji dan pred 170-imi leti. Časopis Lublanske novice je v članku o anesteziji s kloroformom takrat med drugim zapisal:
Vsakimu tacimu bolniku dajo nek cvet, ki se ´kloroform´ imenuje, poduhati. Komaj pa bolnik kaki dve minuti duha, zgubi vsako občutljivost, da celo nič ne ve, kaj se z njim godi, kaj ga žgeš ali režeš. Potem pa pride spet k sebi, ko nima bolane noge ali roke več. Ta pomoček kloroform je tako imeniten, da bi ga nevedni ali lahkoverni ljudje kar čudež imenovali.”
—–
Umetnostni zgodovinar JANEZ FLIS je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen njenega spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je popisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dobu.
—–
DRAGA STAMEJČIČ POKOVEC, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami izenačila svetovni rekord. Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov.
Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete mednarodne atletske zveze, Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
—–
Najslovitejši italijanski operni pevec vseh časov, tenorist ENRICO CARUSO, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Neaplju. Po njegovem prvem nastopu pri 21-ih letih so v najimenitnejših opernih hišah po svetu kar tri desetletja občudovali njegov sijajni glas z veliko izrazno močjo. Na repertoarju, ki se je od leta 1902 ohranil na skoraj 250 gramofonskih ploščah, je imel 67 opernih vlog in približno 500 pesmi.
Takrat so bili posnetki samo na eni strani gramofonske plošče; nalepk s podatki še niso uporabljali, v srednjem delu plošče je bil vgraviran le naslov pesmi; tam se je pevec po navadi tudi podpisal. Na obe strani gramofonske plošče so začeli snemati leta 1904.
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov