GREGOR KRAŠKOVIC je bil leta 1796 na Dunaju promoviran za doktorja medicine in se specializiral za zdravljnje kožnih in spolnih bolezni. Služboval je na Dunaju, v Zadru in Varaždinu; tu se je ukvarjal še s porodništvom in izobraževanjem nosečnic, izkazal pa se je tudi kot začetnik medicine dela.
Sicer pa Kraškovic slovi kot prvi slovenski balonar. Marca leta 1810 je namreč v bližini mesta Szombathely na Ogrskem spustil v zrak velik, s plinom napolnjen balon iz tafta, ki je dosegel višino okoli 450 metrov. Pozneje je z baloni s segretim zrakom opravil več kot 600 straktivnih poletov nad množicami gledalcev. Gregor Kraškovic se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v kraju Studenec na Blokah.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Celju rodila pianistka in skladateljica MIRCA SANCIN. Po študiju klavirja v Ljubljani in Gradcu je poučevala na šolah Glasbene mladine v Celju, Ljubljani in Trstu, na glasbeni šoli Slovenske prosvetne matice in na slovenskem učiteljišču v Trstu. V njenem skladateljskem opusu so samospevi ter klavirske in komorne skladbe. Mirca Sancin sodi med pomembnejše slovenske skladateljice.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge. Po vojni se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V tem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temníkarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
—–
Polkovnik letalstva SAVO POLJANEC je kot častnik kraljeve jugoslovanske vojske končal vojaško akademijo kopenske vojske in pilotsko šolo. Aprila leta 1941 je med obrambo Beograda sestrelil dve nemški letali, pozneje je padel v nemško ujetništvo, leta 1944 pa pobegnil na Slovaško in se tam povezal z odporniškim gibanjem. Med slovaško vstajo avgusta leta 1944 je opravil več bojnih poletov in se nato prek Poljske vrnil v Beograd. Tam je prevzel poveljstvo lovskega polka, se z njim do konca vojne bojeval na sremski fronti, bil nato še nekaj let v aktivni vojaški službi ter nazadnje postal načelnik Letalske vojaške akademije v Beogradu. Savo Poljanec se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Mariboru.
—–
Ameriški izumitelj škotskega rodu ALEXANDERGRAHAM BELL se je rodil v družini, v kateri so se vsi zanimali za težave govora. Njegov stari oče je preučeval mehaniko zvoka, njegov oče pa je bil med pionirji poučevanja gluhih. Ko je Bell postal profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu, je v prostem času razvijal električni prenos govora in leta 1876 dobil patent za telegrafski prenos govora in drugih zvokov. Še istega leta je na svetovni razstavi v Philadelphiji predstavil prvi uporabni telefonski aparat, ki je bil takrat seveda prava atrakcija. Pozneje je razvil še fotofon, ki je prenašal zvok s svetlobnim žarkom ter izboljšal Edisonov fonograf, napravo za snemanje zvoka ob pomoči igle, cilindrov iz voska in plošč. Alexander Graham Bell se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Edinburgu na Škotskem.