Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
GREGOR KRAŠKOVIC je bil leta 1796 na Dunaju promoviran za doktorja medicine in se specializiral za zdravljnje kožnih in spolnih bolezni. Služboval je na Dunaju, v Zadru in Varaždinu; tu se je ukvarjal še s porodništvom in izobraževanjem nosečnic, izkazal pa se je tudi kot začetnik medicine dela.
Sicer pa Kraškovic slovi kot prvi slovenski balonar. Marca leta 1810 je namreč v bližini mesta Szombathely na Ogrskem spustil v zrak velik, s plinom napolnjen balon iz tafta, ki je dosegel višino okoli 450 metrov. Pozneje je z baloni s segretim zrakom opravil več kot 600 straktivnih poletov nad množicami gledalcev. Gregor Kraškovic se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v kraju Studenec na Blokah.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Celju rodila pianistka in skladateljica MIRCA SANCIN. Po študiju klavirja v Ljubljani in Gradcu je poučevala na šolah Glasbene mladine v Celju, Ljubljani in Trstu, na glasbeni šoli Slovenske prosvetne matice in na slovenskem učiteljišču v Trstu. V njenem skladateljskem opusu so samospevi ter klavirske in komorne skladbe. Mirca Sancin sodi med pomembnejše slovenske skladateljice.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge. Po vojni se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V tem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temníkarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
—–
Polkovnik letalstva SAVO POLJANEC je kot častnik kraljeve jugoslovanske vojske končal vojaško akademijo kopenske vojske in pilotsko šolo. Aprila leta 1941 je med obrambo Beograda sestrelil dve nemški letali, pozneje je padel v nemško ujetništvo, leta 1944 pa pobegnil na Slovaško in se tam povezal z odporniškim gibanjem. Med slovaško vstajo avgusta leta 1944 je opravil več bojnih poletov in se nato prek Poljske vrnil v Beograd. Tam je prevzel poveljstvo lovskega polka, se z njim do konca vojne bojeval na sremski fronti, bil nato še nekaj let v aktivni vojaški službi ter nazadnje postal načelnik Letalske vojaške akademije v Beogradu. Savo Poljanec se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Mariboru.
—–
Ameriški izumitelj škotskega rodu ALEXANDERGRAHAM BELL se je rodil v družini, v kateri so se vsi zanimali za težave govora. Njegov stari oče je preučeval mehaniko zvoka, njegov oče pa je bil med pionirji poučevanja gluhih. Ko je Bell postal profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu, je v prostem času razvijal električni prenos govora in leta 1876 dobil patent za telegrafski prenos govora in drugih zvokov. Še istega leta je na svetovni razstavi v Philadelphiji predstavil prvi uporabni telefonski aparat, ki je bil takrat seveda prava atrakcija. Pozneje je razvil še fotofon, ki je prenašal zvok s svetlobnim žarkom ter izboljšal Edisonov fonograf, napravo za snemanje zvoka ob pomoči igle, cilindrov iz voska in plošč. Alexander Graham Bell se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Edinburgu na Škotskem.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
GREGOR KRAŠKOVIC je bil leta 1796 na Dunaju promoviran za doktorja medicine in se specializiral za zdravljnje kožnih in spolnih bolezni. Služboval je na Dunaju, v Zadru in Varaždinu; tu se je ukvarjal še s porodništvom in izobraževanjem nosečnic, izkazal pa se je tudi kot začetnik medicine dela.
Sicer pa Kraškovic slovi kot prvi slovenski balonar. Marca leta 1810 je namreč v bližini mesta Szombathely na Ogrskem spustil v zrak velik, s plinom napolnjen balon iz tafta, ki je dosegel višino okoli 450 metrov. Pozneje je z baloni s segretim zrakom opravil več kot 600 straktivnih poletov nad množicami gledalcev. Gregor Kraškovic se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v kraju Studenec na Blokah.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Celju rodila pianistka in skladateljica MIRCA SANCIN. Po študiju klavirja v Ljubljani in Gradcu je poučevala na šolah Glasbene mladine v Celju, Ljubljani in Trstu, na glasbeni šoli Slovenske prosvetne matice in na slovenskem učiteljišču v Trstu. V njenem skladateljskem opusu so samospevi ter klavirske in komorne skladbe. Mirca Sancin sodi med pomembnejše slovenske skladateljice.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge. Po vojni se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V tem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temníkarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
—–
Polkovnik letalstva SAVO POLJANEC je kot častnik kraljeve jugoslovanske vojske končal vojaško akademijo kopenske vojske in pilotsko šolo. Aprila leta 1941 je med obrambo Beograda sestrelil dve nemški letali, pozneje je padel v nemško ujetništvo, leta 1944 pa pobegnil na Slovaško in se tam povezal z odporniškim gibanjem. Med slovaško vstajo avgusta leta 1944 je opravil več bojnih poletov in se nato prek Poljske vrnil v Beograd. Tam je prevzel poveljstvo lovskega polka, se z njim do konca vojne bojeval na sremski fronti, bil nato še nekaj let v aktivni vojaški službi ter nazadnje postal načelnik Letalske vojaške akademije v Beogradu. Savo Poljanec se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Mariboru.
—–
Ameriški izumitelj škotskega rodu ALEXANDERGRAHAM BELL se je rodil v družini, v kateri so se vsi zanimali za težave govora. Njegov stari oče je preučeval mehaniko zvoka, njegov oče pa je bil med pionirji poučevanja gluhih. Ko je Bell postal profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu, je v prostem času razvijal električni prenos govora in leta 1876 dobil patent za telegrafski prenos govora in drugih zvokov. Še istega leta je na svetovni razstavi v Philadelphiji predstavil prvi uporabni telefonski aparat, ki je bil takrat seveda prava atrakcija. Pozneje je razvil še fotofon, ki je prenašal zvok s svetlobnim žarkom ter izboljšal Edisonov fonograf, napravo za snemanje zvoka ob pomoči igle, cilindrov iz voska in plošč. Alexander Graham Bell se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Edinburgu na Škotskem.
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov