Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi Valvazor, ki je prišel v naše kraje, je bil JANEZ KRSTNIK VALVAZOR. Baptista Vavisor, kakor so njegovo ime takrat zapisali v zapisnik mestnega sveta, je postal ljubljanski meščan na današnji dan pred 470-imi leti. Bil je uspešen trgovec in je leta 1554 je zakupil deželnoknežje gospostvo Laško na Spodnjem Štajerskem, enega največjih v naših deželah. Pozneje je pridobil še nekaj gradov in posestev na Kranjskem, Šrajbarski turn pri Krškem, kjer je najraje prebival in Medijo pri Zagorju, ki je pozneje postala rodbinski grad prednikov Janeza Vajkarda Valvazorja. Prevzel je tudi izredno donosno deželno službo vrhovnega proviantnega mojstra, to je glavnega preskrbovalca slavonskega, hrvaškega in morskega dela Vojne krajine z živili. Medse so ga sprejeli tudi kranjski deželni stanovi, leta 1571 pa je Janez Krstnik Valvazor postal celo član deželnega odbora.
—–
Ko so si v začetku 19. stoletja začele Postojnsko jamo ogledovati tudi kronane glave, je postala ta še znamenitejša in vse bolj obiskana. Prvi visoki gost je bil avstrijski cesar Franc Prvi leta 1816. Jama mu je tako ugajala, da si jo je čez dve leti spet ogledal. Prava senzacija pa je bila, ko sta na današnji dan pred 160-imi leti v Postojnsko jamo stopila cesar Franc Jožef Prvi In cesarica Elizabeta. Marljivi organizatorji so popravili poti in jih posuli z drobnim belim peskom; navozili so ga za več tisoč voz. Gorelo je okoli 15.000 luči, v veliki dvorani se je razlival rdeč bengalični ogenj, v zrak so spuščali raznobarvne balone, gosta pa je ob vhodu pozdravljal velik osvetljen napis: “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in
Elizabeto!”
Seveda ni manjkalo godb, petja, govorov in recitacij. Po ogledu jame – cesarica in dvorni dami so si njene lepote ogledovale iz nosilnic – je dal zadovoljni cesar vsem tistim, ki so sodelovali pri lepšanju jame in pripravi sprejema, razdeliti 120 zlatnikov, 20 tolarjev in 70 srebrnikov. Po slovesnosti se je vladarski par s spremstvom v kočijah odpeljal v Ljubljano, po kosilu v kolodvorski restavraciji pa so se s hlaponom odpravili proti Dunaju. Ker visoki obisk v Postojnski jami ni bil poceni, je uprava nemudoma povišala vstopnino: s 30 na 40 krajcarjev na osebo.
—–
Slikar in grafik GREGOR PERUŠEK se je leta 1906 izselil v Združene države Amerike. V Novem svetu se je preživljal s priložnostnimi deli, v prostem času pa kot samouk risal in slikal. Pozneje se je popolnoma posvetil slikarstvu in začel aktivno delovati med tamkajšnjimi Slovenci. Leta 1931 je v Clevelandu ustanovil “Jugoslovansko šolo moderne umetnosti” in jo nato vodil vse do smrti. Slikal je krajine, portrete in tihožitja, kot grafik pa je delal v linorezu in lesorezu. Uvrščajo ga med pomembne ameriške ekspresioniste, pod vplivom umetnosti Indijancev, ki jih je vsako leto obiskoval, pa se je približal tudi simbolizmu in abstraktnemu slikarstvu. Gregor Perušek se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Jelôvcu pri Ribnici.
—–
Operni pevec ROBERT PRIMOŽIČ – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Trstu – je študiral v Trstu, Milanu in Budimpešti. Debitiral je leta 1912 v slovenskem gledališču v Trstu. Pozneje je bil angažiran v Zagrebu in Budimpešti, od leta 1929 do smrti pa je bil član ljubljanske Opere. Primožič je bil pevec z odličnimi glasovnimi sposobnostmi in pretanjenim občutkom za vokalno interpretacijo in gledališko igro. S svojim širokim repertoarjem se je uvrstil med vrhunske operne umetnike.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi Valvazor, ki je prišel v naše kraje, je bil JANEZ KRSTNIK VALVAZOR. Baptista Vavisor, kakor so njegovo ime takrat zapisali v zapisnik mestnega sveta, je postal ljubljanski meščan na današnji dan pred 470-imi leti. Bil je uspešen trgovec in je leta 1554 je zakupil deželnoknežje gospostvo Laško na Spodnjem Štajerskem, enega največjih v naših deželah. Pozneje je pridobil še nekaj gradov in posestev na Kranjskem, Šrajbarski turn pri Krškem, kjer je najraje prebival in Medijo pri Zagorju, ki je pozneje postala rodbinski grad prednikov Janeza Vajkarda Valvazorja. Prevzel je tudi izredno donosno deželno službo vrhovnega proviantnega mojstra, to je glavnega preskrbovalca slavonskega, hrvaškega in morskega dela Vojne krajine z živili. Medse so ga sprejeli tudi kranjski deželni stanovi, leta 1571 pa je Janez Krstnik Valvazor postal celo član deželnega odbora.
—–
Ko so si v začetku 19. stoletja začele Postojnsko jamo ogledovati tudi kronane glave, je postala ta še znamenitejša in vse bolj obiskana. Prvi visoki gost je bil avstrijski cesar Franc Prvi leta 1816. Jama mu je tako ugajala, da si jo je čez dve leti spet ogledal. Prava senzacija pa je bila, ko sta na današnji dan pred 160-imi leti v Postojnsko jamo stopila cesar Franc Jožef Prvi In cesarica Elizabeta. Marljivi organizatorji so popravili poti in jih posuli z drobnim belim peskom; navozili so ga za več tisoč voz. Gorelo je okoli 15.000 luči, v veliki dvorani se je razlival rdeč bengalični ogenj, v zrak so spuščali raznobarvne balone, gosta pa je ob vhodu pozdravljal velik osvetljen napis: “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in
Elizabeto!”
Seveda ni manjkalo godb, petja, govorov in recitacij. Po ogledu jame – cesarica in dvorni dami so si njene lepote ogledovale iz nosilnic – je dal zadovoljni cesar vsem tistim, ki so sodelovali pri lepšanju jame in pripravi sprejema, razdeliti 120 zlatnikov, 20 tolarjev in 70 srebrnikov. Po slovesnosti se je vladarski par s spremstvom v kočijah odpeljal v Ljubljano, po kosilu v kolodvorski restavraciji pa so se s hlaponom odpravili proti Dunaju. Ker visoki obisk v Postojnski jami ni bil poceni, je uprava nemudoma povišala vstopnino: s 30 na 40 krajcarjev na osebo.
—–
Slikar in grafik GREGOR PERUŠEK se je leta 1906 izselil v Združene države Amerike. V Novem svetu se je preživljal s priložnostnimi deli, v prostem času pa kot samouk risal in slikal. Pozneje se je popolnoma posvetil slikarstvu in začel aktivno delovati med tamkajšnjimi Slovenci. Leta 1931 je v Clevelandu ustanovil “Jugoslovansko šolo moderne umetnosti” in jo nato vodil vse do smrti. Slikal je krajine, portrete in tihožitja, kot grafik pa je delal v linorezu in lesorezu. Uvrščajo ga med pomembne ameriške ekspresioniste, pod vplivom umetnosti Indijancev, ki jih je vsako leto obiskoval, pa se je približal tudi simbolizmu in abstraktnemu slikarstvu. Gregor Perušek se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Jelôvcu pri Ribnici.
—–
Operni pevec ROBERT PRIMOŽIČ – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Trstu – je študiral v Trstu, Milanu in Budimpešti. Debitiral je leta 1912 v slovenskem gledališču v Trstu. Pozneje je bil angažiran v Zagrebu in Budimpešti, od leta 1929 do smrti pa je bil član ljubljanske Opere. Primožič je bil pevec z odličnimi glasovnimi sposobnostmi in pretanjenim občutkom za vokalno interpretacijo in gledališko igro. S svojim širokim repertoarjem se je uvrstil med vrhunske operne umetnike.
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Neveljaven email naslov