Janzenizem je bil moralno-teološko in družbeno-kulturno gibanje v 17. in 18. stoletju. Zavzemal se je za večjo pristojnost škofov glede na papeževo, nasprotoval redovom ter bil naklonjen poseganju posvetne oblasti v cerkvene zadeve. Na Slovenskem so za janzeniste ali filojanzeniste razglasili privržence jožefinskega reformnega katolicizma, zaslužne zlasti za slovensko slovstvo in šolstvo.
To je bil krog duhovnikov, zbranih okoli ljubljanskega škofa Herbersteina. Med njimi je bil tudi Jurij Gollmayr, rojen na današnji dan leta 1755. Bil je blizu literarnima preroditeljema Juriju Japlju in Antonu Tomažu Linhartu. Njegovo knjigo “Sveta maša inu keršansku premišluvanje za vsak dan iz Pisma” so ponatisnili kar sedemnajstkrat. Stolni prošt Jurij Gollmayr je imel velik vpliv na uvajanje slovenščine kot učnega jezika ter uvajanje slovenskih učnih knjig v šole na Kranjskem.
—–
Na današnji dan leta 1862 je izšel odlok o uporabi slovenščine na sodiščih na Tržaškem, Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Določal je, da morajo biti zaslišanja v slovenščini, poleg tega pa še vsaj bistveni del zapisnika in prisega. Pri kazenskih obravnavah morajo sodniki, zagovorniki in državni pravdnik znati slovensko. V slovenskih krajih morajo sprejemati vloge v slovenščini, pa tudi obrazci in tiskovine morajo biti v tem jeziku. Prosilci za mesta sodnih uradnikov so morali po odloku iz leta 1862 znanje slovenščine tudi dokazati.
—–
Pisatelj, literarni zgodovinar in prevajalec JOŽE DEBEVEC je leta 1894 doktoriral iz teologije, pozneje pa je diplomiral še iz klasičnih jezikov in slavistike. Pisal je mladinske vzgojne povesti, gledališke igre in literarne študije, njegovo največje delo pa je prvi popolni slovenski prevod Dantejeve pesnitve “Božanska komedija”. Zanjo je napisal tudi uvodno študijo. Pisatelj in prevajalec Jože Debevec se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Begunjah pri Cerknici.
——
Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj SAŠA ŠANTEL velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in v Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na Tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Njegova najmonumentalnejša slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa kaj pomenili.
Kot glasbenik je zložil okoli sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb, med večja dela pa sodita Slavnostna maša s staroslovanskim besedilom za petglasni zbor, orkester in orgle ter opereta “Blejski zvon”. Saša Šantel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Gorici.