Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.03.2017


Janzenizem je bil moralno-teološko in družbeno-kulturno gibanje v 17. in 18. stoletju. Zavzemal se je za večjo pristojnost škofov glede na papeževo, nasprotoval redovom ter bil naklonjen poseganju posvetne oblasti v cerkvene zadeve. Na Slovenskem so za janzeniste ali filojanzeniste razglasili privržence jožefinskega reformnega katolicizma, zaslužne zlasti za slovensko slovstvo in šolstvo.
To je bil krog duhovnikov, zbranih okoli ljubljanskega škofa Herbersteina. Med njimi je bil tudi Jurij Gollmayr, rojen na današnji dan leta 1755. Bil je blizu literarnima preroditeljema Juriju Japlju in Antonu Tomažu Linhartu. Njegovo knjigo “Sveta maša inu keršansku premišluvanje za vsak dan iz Pisma” so ponatisnili kar sedemnajstkrat. Stolni prošt Jurij Gollmayr je imel velik vpliv na uvajanje slovenščine kot učnega jezika ter uvajanje slovenskih učnih knjig v šole na Kranjskem.
—–
Na današnji dan leta 1862 je izšel odlok o uporabi slovenščine na sodiščih na Tržaškem, Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Določal je, da morajo biti zaslišanja v slovenščini, poleg tega pa še vsaj bistveni del zapisnika in prisega. Pri kazenskih obravnavah morajo sodniki, zagovorniki in državni pravdnik znati slovensko. V slovenskih krajih morajo sprejemati vloge v slovenščini, pa tudi obrazci in tiskovine morajo biti v tem jeziku. Prosilci za mesta sodnih uradnikov so morali po odloku iz leta 1862 znanje slovenščine tudi dokazati.
—–
Pisatelj, literarni zgodovinar in prevajalec JOŽE DEBEVEC je leta 1894 doktoriral iz teologije, pozneje pa je diplomiral še iz klasičnih jezikov in slavistike. Pisal je mladinske vzgojne povesti, gledališke igre in literarne študije, njegovo največje delo pa je prvi popolni slovenski prevod Dantejeve pesnitve “Božanska komedija”. Zanjo je napisal tudi uvodno študijo. Pisatelj in prevajalec Jože Debevec se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Begunjah pri Cerknici.
——
Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj SAŠA ŠANTEL velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in v Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na Tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Njegova najmonumentalnejša slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa kaj pomenili.
Kot glasbenik je zložil okoli sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb, med večja dela pa sodita Slavnostna maša s staroslovanskim besedilom za petglasni zbor, orkester in orgle ter opereta “Blejski zvon”. Saša Šantel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Gorici.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.03.2017


Janzenizem je bil moralno-teološko in družbeno-kulturno gibanje v 17. in 18. stoletju. Zavzemal se je za večjo pristojnost škofov glede na papeževo, nasprotoval redovom ter bil naklonjen poseganju posvetne oblasti v cerkvene zadeve. Na Slovenskem so za janzeniste ali filojanzeniste razglasili privržence jožefinskega reformnega katolicizma, zaslužne zlasti za slovensko slovstvo in šolstvo.
To je bil krog duhovnikov, zbranih okoli ljubljanskega škofa Herbersteina. Med njimi je bil tudi Jurij Gollmayr, rojen na današnji dan leta 1755. Bil je blizu literarnima preroditeljema Juriju Japlju in Antonu Tomažu Linhartu. Njegovo knjigo “Sveta maša inu keršansku premišluvanje za vsak dan iz Pisma” so ponatisnili kar sedemnajstkrat. Stolni prošt Jurij Gollmayr je imel velik vpliv na uvajanje slovenščine kot učnega jezika ter uvajanje slovenskih učnih knjig v šole na Kranjskem.
—–
Na današnji dan leta 1862 je izšel odlok o uporabi slovenščine na sodiščih na Tržaškem, Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Določal je, da morajo biti zaslišanja v slovenščini, poleg tega pa še vsaj bistveni del zapisnika in prisega. Pri kazenskih obravnavah morajo sodniki, zagovorniki in državni pravdnik znati slovensko. V slovenskih krajih morajo sprejemati vloge v slovenščini, pa tudi obrazci in tiskovine morajo biti v tem jeziku. Prosilci za mesta sodnih uradnikov so morali po odloku iz leta 1862 znanje slovenščine tudi dokazati.
—–
Pisatelj, literarni zgodovinar in prevajalec JOŽE DEBEVEC je leta 1894 doktoriral iz teologije, pozneje pa je diplomiral še iz klasičnih jezikov in slavistike. Pisal je mladinske vzgojne povesti, gledališke igre in literarne študije, njegovo največje delo pa je prvi popolni slovenski prevod Dantejeve pesnitve “Božanska komedija”. Zanjo je napisal tudi uvodno študijo. Pisatelj in prevajalec Jože Debevec se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Begunjah pri Cerknici.
——
Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj SAŠA ŠANTEL velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in v Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na Tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Njegova najmonumentalnejša slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa kaj pomenili.
Kot glasbenik je zložil okoli sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb, med večja dela pa sodita Slavnostna maša s staroslovanskim besedilom za petglasni zbor, orkester in orgle ter opereta “Blejski zvon”. Saša Šantel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Gorici.


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov