ANTON CODELLI plemeniti FAHNENFELD je bil zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je v obdobju največje moči imela v lasti skoraj polovico Kranjske. Na Dunaju je diplomiral iz strojništva, večino življenja pa je prebil v Ljubljani, se ukvarjal z izumiteljstvom ter bil najbrž najplodovitejši izumitelj, kar jih je živelo na Slovenskem. Najbolj se je uveljavil v radijski telegrafiji, saj je v prvem desetletju prejšnjega stoletja že poskrbel za brezžično telegrafsko povezavo avstrijskega ladjevja na Jadranu med seboj, s postajami na obali ter s poveljstvom na Dunaju, leta 1913 pa je med nemško kolonijo Togo in Berlinom vzpostavil brezžično zvezo, ki je bila prva povezava te vrste med Afriko in Evropo.
Istega leta – torej pred 104-imi leti – je Codelli kot producent posnel prvi igrani film na afriških tleh »Belo boginjo iz Wangore«. Scenarij je napisala Codellijeva mama, režiser in glavna igralka sta bila Nemca, snemalec pa Anglež. Ob začetku prve svetovne vojne je snemalec odnesel film v London, tam pa se je izgubila sled za njim; ostali so le fotografije s snemanja in krajši dokumentarni film, ki so ga snemali hkrati s celovečernim. Sicer pa je baron Anton Codelli, ki se je rodil na današnji dan leta 1875 v Neaplju, znan tudi po tem, da je leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi avtomobil.
—–
Književnik, časnikar in prevajalec CVETKO ZAGORSKI je bil pred drugo svetovno vojno v Mariboru zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije in odtlej se je preživljal s časnikarstvom. Med vojno je bil v partizanih, po njej pa je delal v uredništvih »Slovenskega poročevalca«, mariborskega »Večera« in založbe »Kmečka knjiga«. V letih od 1949 do 51 je bil zaprt na Golem otoku, kazenskem taborišču, namenjenem predvsem političnim zapornikom. Njegova avtobiografska knjiga »Lisičji čas«, ki je izšla leta 1991, je prva avtentična slovenska romaneskna pripoved o življenju obsojencev na tem otoku. Sicer pa je v pesmih in pripovedih izpovedoval povezanost s socialnimi odrinjenci ter poudarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Cvetko Zagorski je pisal tudi
pesmi in zgodbe za otroke ter precej prevajal. Rodil se je na današnji dan pred sto leti na Jesenicah.
—–
Književnik BENO ZUPANČIČ se je rodil na današnji dan leta 1925 v Sisku na Hrvaškem. V svojih delih je opisoval predvsem drobne vsakdanjosti iz življenja malega človeka v Ljubljani. Pripovedno prozo v tedaj prevladujočem realističnem slogu je začel objavljati po drugi svetovni vojni. Njegov najbolj znani roman “Sedmina”, ki pripoveduje o mladih ilegalcih v medvojni Ljubljani, je doživel filmsko upodobitev, prav tako tudi novela »Veselica«, po novelah »Pogreb«, »Življenje in smrt« ter »Brez naslova in junaka« pa so posneli televizijske igre. Beno Zupančič je leta 1958 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Fizik GVIDO PREGL je leta 1969 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Njegova znanstvena pot se je začela na Inštitutu Jožefa Štefana, na katerem je med drugim vodil odsek za pogon reaktorja. Sprva se je posvečal predvsem varnosti reaktorja in preiskavi materialov, ki so njegovi sestavni deli, pozneje pa se je ukvarjal z njegovo obnovo in z zahtevnim odvozom gorivnih elementov. Na medicinski fakulteti in na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani ter na visoki tehniški šoli v Mariboru je predaval fiziko, od leta 1985 pa na fakulteti za matematiko in fiziko radiacijsko in reaktorsko fiziko. Gvido Pregl se je rodil na današnji dan leta 1931 v Vuzenici.