Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

19. november - začetki elektrifikacije pri nas

13.11.2022


 

Tenor številnih opernih odrov

Zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček«

Operna pevka iz družine likovnih ustvarjalcev

Na slovenskem ozemlju je prvič ugotovljena tehnična uporaba električne energije v parnem mlinu v Mariboru, kjer je aprila leta 1883 zasvetila prva električna luč. Za začetek elektrifikacije pri nas pa štejemo leto 1894, ko je v Škofji Loki začela obratovati prva javna hidroelektrarna na reki Sori. Leto pozneje je začela električno energijo proizvajati prva večja dizelska elektrarna v Piranu, ki je pozneje napajala tudi prvi električni tramvaj na progi Piran–Portorož–Lucija. Tehničnemu pojmu elektrifikacije pa je bilo zadoščeno na današnji dan leta 1896, ko je v Kočevju začelo delovati štiri kilometre dolgo električno omrežje s 700 žarnicami. Ta dogodek štejejo za začetek javne distribucije in dobave električne energije na Slovenskem.

 

Operni pevec Mirko Jelačin je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lubecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v več drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je posnel tedaj priljubljeno popevko Ramona, posnetek hranimo v arhivu našega radia. *Posnetek  Tenorist Mirko Jelačin se je rodil na današnji dan pred 130 leti 1892 v Ljubljani.

 

Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj je maturiral v Gorici ter nato poučeval na Primorskem. Kot zborovodja se je izobrazil v pevskem zboru Učiteljske zveze Julijske krajine, izpopolnjeval pa s hospitacijami pri mladinskih zborih v Italiji, Franciji, Švici, Avstriji in na Češkem. Razvil je metodiko šolanja predmutacijskih glasov, ki ni imela škodljivih posledic. Leta 1927 se je pred fašizmom umaknil v Trbovlje. Tu je ustanovil ter do druge svetovne vojne vodil tudi v Evropi priznani mladinski zbor »Trboveljski slavček«. Zbor je kmalu zaslovel. Leta 1936 so muzikologi na mednarodnem kongresu za sodobno glasbo v Pragi strmeli nad partiturami njihovih pesmi. Menili so, da ni zbora, ki bi to zmogel zapeti. Na tekmovanju na Dunaju so premagali tudi legendarne Dunajske dečke in postali najboljši otroški pevski zbor na svetu. Leta 1938 je njihov koncert v neposrednem radijskem prenosu iz Evrope v Ameriko živo prenašalo 110 ameriških radijskih postaj. Temu je sledilo povabilo in mladinski zbor rudarskih otrok iz Trbovelj je s svojim zborovodjem Šuligojem odpotoval na dva meseca in pol trajajočo turnejo po Ameriki. Po drugi svetovni vojni je Avgust Šuligoj med drugim vodil Mladinski zbor Slovenske filharmonije ter napisal veliko strokovnih člankov. Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj se je rodil leta 1900 v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.

 

Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila v likovni umetniški družini očetu slikarju, grafiku in kiparju Tonetu Kralju ter materi, slikarki in lutkarici Mari Kralj. Po diplomi na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, šolanju pri pedagoginji Sonji Bleiweis ter študiju na Dunaju je leta 1964 osvojila drugo nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Z vlogo Violete v Traviati je nato debitirala v sarajevski Operi, pozneje je bila angažirana v Švici, Nemčiji in Avstriji, gostovala pa je tudi na drugih svetovnih opernih odrih. Leta 1972 se je vrnila v domovino in postala članica ljubljanskega opernega ansambla; do upokojitve je ustvarila širok spekter vidnih sopranskih vlog.  Tatjano Kralj bomo skupaj z Jelko Suhadolnik slišali v pesmi Hrepenenje – Lucijana Marije Škerjanca in Pavla Karlina. Posnetek je nastal leta 1979. *Posnetk Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila pred 90 leti (1932) v Ljubljani.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

19. november - začetki elektrifikacije pri nas

13.11.2022


 

Tenor številnih opernih odrov

Zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček«

Operna pevka iz družine likovnih ustvarjalcev

Na slovenskem ozemlju je prvič ugotovljena tehnična uporaba električne energije v parnem mlinu v Mariboru, kjer je aprila leta 1883 zasvetila prva električna luč. Za začetek elektrifikacije pri nas pa štejemo leto 1894, ko je v Škofji Loki začela obratovati prva javna hidroelektrarna na reki Sori. Leto pozneje je začela električno energijo proizvajati prva večja dizelska elektrarna v Piranu, ki je pozneje napajala tudi prvi električni tramvaj na progi Piran–Portorož–Lucija. Tehničnemu pojmu elektrifikacije pa je bilo zadoščeno na današnji dan leta 1896, ko je v Kočevju začelo delovati štiri kilometre dolgo električno omrežje s 700 žarnicami. Ta dogodek štejejo za začetek javne distribucije in dobave električne energije na Slovenskem.

 

Operni pevec Mirko Jelačin je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lubecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v več drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je posnel tedaj priljubljeno popevko Ramona, posnetek hranimo v arhivu našega radia. *Posnetek  Tenorist Mirko Jelačin se je rodil na današnji dan pred 130 leti 1892 v Ljubljani.

 

Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj je maturiral v Gorici ter nato poučeval na Primorskem. Kot zborovodja se je izobrazil v pevskem zboru Učiteljske zveze Julijske krajine, izpopolnjeval pa s hospitacijami pri mladinskih zborih v Italiji, Franciji, Švici, Avstriji in na Češkem. Razvil je metodiko šolanja predmutacijskih glasov, ki ni imela škodljivih posledic. Leta 1927 se je pred fašizmom umaknil v Trbovlje. Tu je ustanovil ter do druge svetovne vojne vodil tudi v Evropi priznani mladinski zbor »Trboveljski slavček«. Zbor je kmalu zaslovel. Leta 1936 so muzikologi na mednarodnem kongresu za sodobno glasbo v Pragi strmeli nad partiturami njihovih pesmi. Menili so, da ni zbora, ki bi to zmogel zapeti. Na tekmovanju na Dunaju so premagali tudi legendarne Dunajske dečke in postali najboljši otroški pevski zbor na svetu. Leta 1938 je njihov koncert v neposrednem radijskem prenosu iz Evrope v Ameriko živo prenašalo 110 ameriških radijskih postaj. Temu je sledilo povabilo in mladinski zbor rudarskih otrok iz Trbovelj je s svojim zborovodjem Šuligojem odpotoval na dva meseca in pol trajajočo turnejo po Ameriki. Po drugi svetovni vojni je Avgust Šuligoj med drugim vodil Mladinski zbor Slovenske filharmonije ter napisal veliko strokovnih člankov. Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj se je rodil leta 1900 v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.

 

Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila v likovni umetniški družini očetu slikarju, grafiku in kiparju Tonetu Kralju ter materi, slikarki in lutkarici Mari Kralj. Po diplomi na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, šolanju pri pedagoginji Sonji Bleiweis ter študiju na Dunaju je leta 1964 osvojila drugo nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Z vlogo Violete v Traviati je nato debitirala v sarajevski Operi, pozneje je bila angažirana v Švici, Nemčiji in Avstriji, gostovala pa je tudi na drugih svetovnih opernih odrih. Leta 1972 se je vrnila v domovino in postala članica ljubljanskega opernega ansambla; do upokojitve je ustvarila širok spekter vidnih sopranskih vlog.  Tatjano Kralj bomo skupaj z Jelko Suhadolnik slišali v pesmi Hrepenenje – Lucijana Marije Škerjanca in Pavla Karlina. Posnetek je nastal leta 1979. *Posnetk Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila pred 90 leti (1932) v Ljubljani.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov