Tenor številnih opernih odrov

Zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček«

Operna pevka iz družine likovnih ustvarjalcev

Na slovenskem ozemlju je prvič ugotovljena tehnična uporaba električne energije v parnem mlinu v Mariboru, kjer je aprila leta 1883 zasvetila prva električna luč. Za začetek elektrifikacije pri nas pa štejemo leto 1894, ko je v Škofji Loki začela obratovati prva javna hidroelektrarna na reki Sori. Leto pozneje je začela električno energijo proizvajati prva večja dizelska elektrarna v Piranu, ki je pozneje napajala tudi prvi električni tramvaj na progi Piran–Portorož–Lucija. Tehničnemu pojmu elektrifikacije pa je bilo zadoščeno na današnji dan leta 1896, ko je v Kočevju začelo delovati štiri kilometre dolgo električno omrežje s 700 žarnicami. Ta dogodek štejejo za začetek javne distribucije in dobave električne energije na Slovenskem.

Operni pevec Mirko Jelačin je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lubecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v več drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je posnel tedaj priljubljeno popevko Ramona, posnetek hranimo v arhivu našega radia. *Posnetek  Tenorist Mirko Jelačin se je rodil na današnji dan pred 130 leti 1892 v Ljubljani.

Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj je maturiral v Gorici ter nato poučeval na Primorskem. Kot zborovodja se je izobrazil v pevskem zboru Učiteljske zveze Julijske krajine, izpopolnjeval pa s hospitacijami pri mladinskih zborih v Italiji, Franciji, Švici, Avstriji in na Češkem. Razvil je metodiko šolanja predmutacijskih glasov, ki ni imela škodljivih posledic. Leta 1927 se je pred fašizmom umaknil v Trbovlje. Tu je ustanovil ter do druge svetovne vojne vodil tudi v Evropi priznani mladinski zbor »Trboveljski slavček«. Zbor je kmalu zaslovel. Leta 1936 so muzikologi na mednarodnem kongresu za sodobno glasbo v Pragi strmeli nad partiturami njihovih pesmi. Menili so, da ni zbora, ki bi to zmogel zapeti. Na tekmovanju na Dunaju so premagali tudi legendarne Dunajske dečke in postali najboljši otroški pevski zbor na svetu. Leta 1938 je njihov koncert v neposrednem radijskem prenosu iz Evrope v Ameriko živo prenašalo 110 ameriških radijskih postaj. Temu je sledilo povabilo in mladinski zbor rudarskih otrok iz Trbovelj je s svojim zborovodjem Šuligojem odpotoval na dva meseca in pol trajajočo turnejo po Ameriki. Po drugi svetovni vojni je Avgust Šuligoj med drugim vodil Mladinski zbor Slovenske filharmonije ter napisal veliko strokovnih člankov. Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj se je rodil leta 1900 v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.

Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila v likovni umetniški družini očetu slikarju, grafiku in kiparju Tonetu Kralju ter materi, slikarki in lutkarici Mari Kralj. Po diplomi na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, šolanju pri pedagoginji Sonji Bleiweis ter študiju na Dunaju je leta 1964 osvojila drugo nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Z vlogo Violete v Traviati je nato debitirala v sarajevski Operi, pozneje je bila angažirana v Švici, Nemčiji in Avstriji, gostovala pa je tudi na drugih svetovnih opernih odrih. Leta 1972 se je vrnila v domovino in postala članica ljubljanskega opernega ansambla; do upokojitve je ustvarila širok spekter vidnih sopranskih vlog.  Tatjano Kralj bomo skupaj z Jelko Suhadolnik slišali v pesmi Hrepenenje – Lucijana Marije Škerjanca in Pavla Karlina. Posnetek je nastal leta 1979. *Posnetk Operna pevka Tatjana Kralj se je rodila pred 90 leti (1932) v Ljubljani.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*