Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gorske bukve, v nemščini zapisan zakon, izdan leta 1543 za Štajersko, so urejale pravna razmerja, povezana z gorskimi zemljišči. Povod za sestavo so dali gorski gospodje, ki so si hoteli izboljšati zakupe po gorskem pravu, ker so jim dajali le malo dohodkov. Gorske bukve so pomemben vir za preučevanje slovenske pravne zgodovine, zlasti običajnega prava, hkrati pa prvi zakon, ki je urejal vinogradništvo pri nas.
—–
V bližini Brestanice pri Krškem se je okoli leta 1520 rodil prvi slovenski protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika ADAM BOHORIČ. Študiral je na artistični fakulteti v Wittenbergu, bil pa je tudi glasbeno izobražen. V letih od 1551 do 63 je imel zasebno šolo v Krškem, pozneje pa je postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Zanjo je 1568. leta sestavil prvi pisani šolski red; to je prvo pedagoško besedilo slovenskega avtorja. Ta šola naj bi postala popolna deželna šola s tremi stopnjami. Slovenščino so upoštevali na prvih dveh stopnjah, sicer pa je bila pomožni učni jezik za tiste, ki niso bili vešči nemščine in latinščine. Tako je slovenščina po Bohoričevi zaslugi dobila vsaj skromno pozornost.
Njegovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica “Arcticae horulae” – Zimske urice; napisal jo je leta 1584, torej pred 433-imi leti.. Za predgovor k njej sta značilna izpoved rodovnega slovanskega ponosa in opozorilo vodilnim slojem na njihove naravne obveznosti do slovenskega jezika; ta predgovor pomeni vrh slovenske protestantske zavesti. S slovnico “Zimske urice” je slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument o svojem obstoju. Adam Bohorič je v njej uzakonil pravopisne reforme, ki jih je uveljavil Sebastijan Krelj in sprejel Jurij Dalmatin. Ta pisava – pozneje imenovana bohoričica – je bila v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.
—–
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani. Magistriral je na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, leta 1565 doktoriral v Padovi in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Leta 1577 je Jakob Strauss pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto.
—–
Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.
Po rezultatih ljudskega štetja je bilo 31. marca leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95 odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.
—–
Pesnica VIDA JERAJ je bila po poklicu učiteljica. Prve pesmi je objavila leta 1893 v reviji Vesna, Ljubljanskem zvonu in Slovenki. Bila je sodobnica Murna, Prijatelja, Cankarja in Župančiča. Njena zbirka z naslovom “Pesmi” iz leta 1908 pomeni prvo uveljavitev ženske lirike v novejši slovenski literaturi in jo uvršča med najboljše slovenske pesnice v prvih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Vida Jeraj se je rodila na današnji dan leta 1875 na Bledu.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gorske bukve, v nemščini zapisan zakon, izdan leta 1543 za Štajersko, so urejale pravna razmerja, povezana z gorskimi zemljišči. Povod za sestavo so dali gorski gospodje, ki so si hoteli izboljšati zakupe po gorskem pravu, ker so jim dajali le malo dohodkov. Gorske bukve so pomemben vir za preučevanje slovenske pravne zgodovine, zlasti običajnega prava, hkrati pa prvi zakon, ki je urejal vinogradništvo pri nas.
—–
V bližini Brestanice pri Krškem se je okoli leta 1520 rodil prvi slovenski protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika ADAM BOHORIČ. Študiral je na artistični fakulteti v Wittenbergu, bil pa je tudi glasbeno izobražen. V letih od 1551 do 63 je imel zasebno šolo v Krškem, pozneje pa je postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Zanjo je 1568. leta sestavil prvi pisani šolski red; to je prvo pedagoško besedilo slovenskega avtorja. Ta šola naj bi postala popolna deželna šola s tremi stopnjami. Slovenščino so upoštevali na prvih dveh stopnjah, sicer pa je bila pomožni učni jezik za tiste, ki niso bili vešči nemščine in latinščine. Tako je slovenščina po Bohoričevi zaslugi dobila vsaj skromno pozornost.
Njegovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica “Arcticae horulae” – Zimske urice; napisal jo je leta 1584, torej pred 433-imi leti.. Za predgovor k njej sta značilna izpoved rodovnega slovanskega ponosa in opozorilo vodilnim slojem na njihove naravne obveznosti do slovenskega jezika; ta predgovor pomeni vrh slovenske protestantske zavesti. S slovnico “Zimske urice” je slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument o svojem obstoju. Adam Bohorič je v njej uzakonil pravopisne reforme, ki jih je uveljavil Sebastijan Krelj in sprejel Jurij Dalmatin. Ta pisava – pozneje imenovana bohoričica – je bila v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.
—–
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani. Magistriral je na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, leta 1565 doktoriral v Padovi in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Leta 1577 je Jakob Strauss pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto.
—–
Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.
Po rezultatih ljudskega štetja je bilo 31. marca leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95 odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.
—–
Pesnica VIDA JERAJ je bila po poklicu učiteljica. Prve pesmi je objavila leta 1893 v reviji Vesna, Ljubljanskem zvonu in Slovenki. Bila je sodobnica Murna, Prijatelja, Cankarja in Župančiča. Njena zbirka z naslovom “Pesmi” iz leta 1908 pomeni prvo uveljavitev ženske lirike v novejši slovenski literaturi in jo uvršča med najboljše slovenske pesnice v prvih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Vida Jeraj se je rodila na današnji dan leta 1875 na Bledu.
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Neveljaven email naslov