»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Angleški zdravnik in potopisec Edward Brown je bil član Kraljeve družbe v Londonu in ji je redno poročal s svojih potovanj po Evropi. Junija leta 1669 je obiskal Koroško (Šentvid, Gosposvetsko polje in Celovec), Kranjsko (Kranj, Ljubljano, Cerkniško jezero in Logatec) ter Goriško (Idrijo, Ajdovščino in Gorico). Pomembna sta njegova opisa rudnika v Idriji in približno sto metrov dolgega cestnega predora na Ljubelju, ki so ga v drugi polovici 16. stoletja tik pod vrhom prelaza izkopali po naročilu koroških in kranjskih deželnih stanov. Na podlagi koroškega ustnega izročila je Edward Brown opisal tudi ustoličevanje koroških vojvod, vendar popačeno. Njegovo zelo površno opisovanje Cerkniškega jezera pa je spodbudilo Janeza Vajkarda Valvasorja, da je Kraljevi družbi poslal svoj opis jezera in prav na podlagi te razprave je Kraljeva družba leta 1687 izvolila Valvasorja za svojega člana. Angleški zdravnik in potopisec Edward Brown se je rodil leta 1642 v Norwichu.

Avstroogrski feldmaršal Svetozar Borojevič von Bojna je 27. maja leta 1915 postal poveljnik 5. armade na meji z Italijo in se odločil, da bo Italijane ustavil že na Soči, medtem ko je dunajsko poveljstvo predlagalo fronto na Savi. S svojimi enotami je Borojević uspešno odbil enajst italijanskih ofenziv in to mu je prineslo naziv »Soški vitez«. Ko mu je kot poveljniku avstrijske armade uspelo preprečiti širši vdor italijanske vojske na ozemlje Avstro-Ogrske, se je feldmaršal Svetozar Borojevič izkazal za enega največjih obrambnih strategov prve svetovne vojne.

Lojze Grozde je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, deloval v dijaški Katoliški akciji in bil član Marijine kongregacije. Pesmi je začel objavljati v listu Plamen, njegov poznejši pesniški razvoj pa je pretrgala nasilna smrt. Na novoletni dan leta 1943 so ga namreč na poti iz Ljubljane domov pri Mirni zajeli partizani in ga istega dne usmrtili, češ da je belogardistični kurir. V knjigi, ki je izšla še pred koncem druge svetovne vojne, so avtorji dokazovali, da je bil Grozde mučen in usmrčen le zaradi vere in da je šlo za mučeniško smrt. Leta 1999 so v navzočnosti ljubljanskega nadškofa njegovo truplo izkopali; sodna izvedenca sta ugotovila smrtne poškodbe na glavi. Pobuda za Grozdetovo beatifikacijo je bila v Sloveniji napisana leta 1992, marca leta 2010 pa ga je papež Benedikt XVI. razglasil za prvega slovenskega mučenca in za drugega blaženega Slovenca. Kot prvega je za blaženega leta 1999 v Mariboru papež Janez Pavel II. razglasil Antona Martina Slomška. Razlika med blaženim in svetnikom je, da blaženega časti krajevna Cerkev, svetnika pa vesoljna. Lojze Grozde se je rodil pred 100 leti (1923) na Zgornjih Vodalah pri Mokronogu.

Arheologinja Iva Mikl Curk je sodila k prvi povojni generaciji arheologov, ki so študij dokončali na novem Arheološkem oddelku ljubljanske univerze. Med drugim je izkopavala v Dolgi vasi pri Lendavi, na Ptuju in v njegovi okolici, v Forminu, pri Tepanju, Zalogu pri Ljubljani in prva v Sloveniji vključila sodobne geofizikalne raziskave ob izkopavanjih na Vrhniki. Izvedla je topografijo v Halozah in na Ptuju ter napisala veliko prispevkov o rečnih in cestnih povezavah, ekonomiji, topografiji in urbanizmu. V slovensko arheologijo je vnesla širok, holističen pogled na kulturno dediščino in ga uporabljala pri raziskovanju materialne kulture, izkopavanjih, topografiji in v konservatorstvu. *Posnetek Za obe glavni področji svojega dela je prejela najvišji nagradi za življenjsko delo, leta 1994 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva in pozneje še nagrado Slovenskega arheološkega društva. Arheologinja Iva Mikl Curk se je rodila leta 1935 v Ljubljani.