Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geolog in paleontolog DIONÝZ ŠTÚR je diplomiral na politehniki na Dunaju, se izpopolnjeval na rudarski akademiji v Bánski Štiávnici in leta 1885 postal ravnatelj Državnega geološkega zavoda na Dunaju. Med pripravljanjem geološke karte avstro-ogrske monarhije je velikokrat kartiral na Slovenskem. Med drugim je raziskoval hidrološke razmere v Rogaški Slatini ter geološko zgradbo v okolici Rablja, Idrije, Jesenic, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Trbovelj in Laškega. Povsod je odkril in določil tudi fosilno favno in floro, blizu Motnika pa je odkril novi vrsti fosilnih praproti. Izdal je tudi pregledno geološko karto Štajerske in temeljito opisal njeno geologijo. Dionýz Štúr se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Béckovu na Slovaškem.
—–
Teolog in čebelar FRANCIS JAGER se je rodil na današnji dan leta 1869 v Bistri pri Vrhniki. Še mlad je odšel v Združene države Amerike in tam končal študij bogoslovja. Najprej je bil misijonar, pozneje pa župnik v okolici Minneapolisa. Leta 1913 je postal prvi profesor čebelarstva na tamkajšnji državni univerzi, nato pa predstojnik odseka za čebelarstvo ter svetovalec na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo. Francis Jager je v praksi uvajal nove postopke za pridobivanje medu iz satja in vzrejo matic
—–
Na pobudo slovenskih duhovnikov v Združenih državah Amerike so na današnji dan leta 1894 v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois ustanovili »Ameriško slovensko katoliško jednoto«, ki deluje še danes in je najstarejša slovenska
izseljenska organizacija v Združenih državah. Je katoliško usmerjena in njeni člani so lahko le dejavni katoličani. S pobudami za graditev slovenskih cerkva, ustanavljanjem župnijskih šol, pevskih zborov in kulturnih društev je pomembno prispevala k oblikovaju in ohranjanju slovenske narodne zavesti.
Med prvo svetovno vojno so se njeni člani zavzemali za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni državi, med drugo vojno pa je bila Ameriška slovenska katoliška jednota med ustanovitelji Odbora za pomoč Jugoslaviji in Slovensko-ameriškega narodnega sveta. Zaradi ideoloških stališč je iz teh organizacj kmalu izstopila, vendar so njeni člani kot posamezniki še naprej moralno in gmotno pomagali novi Jugoslaviji.
—–
Gledališki režiser in igralec, publicist in pedagog CIRIL DEBEVEC se je leta 1927 v Narodnem gledališču v Ljubljani zaposlil kot pomočnik glavnega tajnika in arhivar, leto pozneje pa kot režiser in igralec. Leta 1939 je prevzel mesto glavnega režiserja v Operi, med nemško okupacijo pa se je vrnil v Dramo kot ravnatelj. Po vojni je nekaj let deloval v mariborskem gledališču, nato pa je bil operni režiser v Ljubljani. Bil je zelo pomemben za razvoj našega dramskega gledališča; po njegovi zaslugi so izvedli številna dobra, zlasti sodobna dela, ki jim je kot režiser ob težnji po poglobljenem delu vtisnil svoj pečat. Ciril Debevec se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani.
—–
Čeprav ni dolgo živel – dočakal je komaj 25 let – je slikar, grafik in kipar JOŽE GORJUP v slovenskem kulturnem prostoru zapustil pomemben umetniški opus. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Kostanjevici na Krki. Kiparstvo je študiral v Zagrebu, slikarstvo in grafiko pa v Firencah. Ustvarjal je pod vplivom Božidarja Jakca in Ivana Meštroviča ter pod vtisom renesančne umetnosti in italijanske nove stvarnosti, zlasti statične, arkadijsko občutene figuralne kompozicije. Sinteza njegovega dela je poslikava podružnične cerkve svetega Miklavža v Kostanjevici na Krki. Jože Gorjup jo je dokončal leta 1931, leto dni pred svojo prezgodnjo smrtjo.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geolog in paleontolog DIONÝZ ŠTÚR je diplomiral na politehniki na Dunaju, se izpopolnjeval na rudarski akademiji v Bánski Štiávnici in leta 1885 postal ravnatelj Državnega geološkega zavoda na Dunaju. Med pripravljanjem geološke karte avstro-ogrske monarhije je velikokrat kartiral na Slovenskem. Med drugim je raziskoval hidrološke razmere v Rogaški Slatini ter geološko zgradbo v okolici Rablja, Idrije, Jesenic, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Trbovelj in Laškega. Povsod je odkril in določil tudi fosilno favno in floro, blizu Motnika pa je odkril novi vrsti fosilnih praproti. Izdal je tudi pregledno geološko karto Štajerske in temeljito opisal njeno geologijo. Dionýz Štúr se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Béckovu na Slovaškem.
—–
Teolog in čebelar FRANCIS JAGER se je rodil na današnji dan leta 1869 v Bistri pri Vrhniki. Še mlad je odšel v Združene države Amerike in tam končal študij bogoslovja. Najprej je bil misijonar, pozneje pa župnik v okolici Minneapolisa. Leta 1913 je postal prvi profesor čebelarstva na tamkajšnji državni univerzi, nato pa predstojnik odseka za čebelarstvo ter svetovalec na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo. Francis Jager je v praksi uvajal nove postopke za pridobivanje medu iz satja in vzrejo matic
—–
Na pobudo slovenskih duhovnikov v Združenih državah Amerike so na današnji dan leta 1894 v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois ustanovili »Ameriško slovensko katoliško jednoto«, ki deluje še danes in je najstarejša slovenska
izseljenska organizacija v Združenih državah. Je katoliško usmerjena in njeni člani so lahko le dejavni katoličani. S pobudami za graditev slovenskih cerkva, ustanavljanjem župnijskih šol, pevskih zborov in kulturnih društev je pomembno prispevala k oblikovaju in ohranjanju slovenske narodne zavesti.
Med prvo svetovno vojno so se njeni člani zavzemali za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni državi, med drugo vojno pa je bila Ameriška slovenska katoliška jednota med ustanovitelji Odbora za pomoč Jugoslaviji in Slovensko-ameriškega narodnega sveta. Zaradi ideoloških stališč je iz teh organizacj kmalu izstopila, vendar so njeni člani kot posamezniki še naprej moralno in gmotno pomagali novi Jugoslaviji.
—–
Gledališki režiser in igralec, publicist in pedagog CIRIL DEBEVEC se je leta 1927 v Narodnem gledališču v Ljubljani zaposlil kot pomočnik glavnega tajnika in arhivar, leto pozneje pa kot režiser in igralec. Leta 1939 je prevzel mesto glavnega režiserja v Operi, med nemško okupacijo pa se je vrnil v Dramo kot ravnatelj. Po vojni je nekaj let deloval v mariborskem gledališču, nato pa je bil operni režiser v Ljubljani. Bil je zelo pomemben za razvoj našega dramskega gledališča; po njegovi zaslugi so izvedli številna dobra, zlasti sodobna dela, ki jim je kot režiser ob težnji po poglobljenem delu vtisnil svoj pečat. Ciril Debevec se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani.
—–
Čeprav ni dolgo živel – dočakal je komaj 25 let – je slikar, grafik in kipar JOŽE GORJUP v slovenskem kulturnem prostoru zapustil pomemben umetniški opus. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Kostanjevici na Krki. Kiparstvo je študiral v Zagrebu, slikarstvo in grafiko pa v Firencah. Ustvarjal je pod vplivom Božidarja Jakca in Ivana Meštroviča ter pod vtisom renesančne umetnosti in italijanske nove stvarnosti, zlasti statične, arkadijsko občutene figuralne kompozicije. Sinteza njegovega dela je poslikava podružnične cerkve svetega Miklavža v Kostanjevici na Krki. Jože Gorjup jo je dokončal leta 1931, leto dni pred svojo prezgodnjo smrtjo.
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Neveljaven email naslov