Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med janzenisti, ki so tako kot protestanti zahtevali, naj verniki prebirajo Biblijo, je bil posebno pomemben preroditelj in jezikoslovec JURIJ JAPELJ. V letih od 1774 do 87 je bil tajnik škofa Herbersteina v Ljubljani, nato vodja celovškega semenišča, tik pred smrtjo pa je bil imenovan za tržaškega škofa. Janzenistično usmerjenost je utrdil med službovanjem pri janzenistu in jožefincu škofu Herbersteinu.
Ob njegovih pobudah in nasvetih je pisal verske knjige in začeli izdajati nov prevod svetega pisma; dokončali so ga njegovi sodelavci. Pri tem delu se je vrnil k prevodu in jeziku Dalmatinove Biblije, ju obogatil z novostmi (nekaterimi gorenjskimi oblikami) in tako postal začetnik nove jezikovne usmeritve po neenotnosti v 17. stoletju. Pesnik, verski pisatelj in jezikoslovec Jurij Japelj se je rodil na današnji dan leta 1744 v Kamniku.
—–
Bibliograf, leksikograf in pisatelj KONSTATIN WURZBACH je študiral pravo v Gradcu, leta 1843 pa je v Lvovu doktoriral iz filozofije. Kot arhivar in bibliotekar knjižnice v notranjem ministrstvu na Dunaju je med drugim zasnoval in objavil prvi “Biografski leksikon avstrijskega cesarstva” v šestdesetih zvezkih, ki so izšli v letih od 1855 do 1891. V njih je bilo tudi približno dva tisoč biografij oseb s Koroške, Kranjske, Primorske in slovenske Štajerske, med temi kakih 150 Slovencev in za Slovenijo pomembnih ljudi.
Zbiral je tudi slovenske ljudske pesmi, pregovore in aforizme ter jih primerjal s poljskimi, ukrajinskimi, litovskimi in srbskimi. Njegova odprtost do slovanstva je izvirala iz mladostnega znanja slovenščine; mati je bila iz ljubljanske obrtniške družine, oče Maksimilijan pa odvetnik v Ljubljani, nemški pesnik in urednik časopisa Laibacher Wochenblattt ter prijatelj pesnika Prešerna. Konstatin Wurzbach se je rodil na današnji dan leta 1818 v Ljubljani.
—-
Na današnji dan leta 1881 se je v Mokronogu rodil pedagog in politik VIKTOR GRČAR. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Na občinskih volitvah leta 1921 je kandidiral za župana na listi socialistov in ob pomoči komunistov postal prvi slovenski župan Maribora. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov.
—–
Prve enote italijanske okupacijske vojske so vkorakale v Ljubljano na današnji dan leta 1941 in uvedle vojaško upravo. Skoraj nikjer niso naletele na hujši odpor tedanje jugoslovanske vojske. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan doktor Juro Adlešič in jim izročil ključe mesta Ljubljane. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, je italijanski okupator v Ljubljanski pokrajini uvedel civilno upravo. Ljubljana, v kateri je, kakor je pokazal popis, živelo 91.612 prebivalcev, je postala njeno glavno mesto.
Že 3. maja pa so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v Ljubljani odprli številne okupatorjeve urade, ustanove in zavode, po večini s slovenskim uradništvom in z italijanskimi komisarji. V mestu je bila tudi močna vojaška posadka, spomladi leta 1941 največja postojanka italijanskih oboroženih sil ne le na Slovenskem, ampak tudi na bližnjem italijanskem ozemlju. Čeprav je proces italijanizacije Ljubljanske pokrajine potekal v milejši obliki kot v slovenskih pokrajinah, ki so jih zasedli Nemci, je večina prebivalstva v Italijanih vsekakor videla okupatorje slovenskega ozemlja ter je bila zato protiokupatorsko in protifašistično razpoložena.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Med janzenisti, ki so tako kot protestanti zahtevali, naj verniki prebirajo Biblijo, je bil posebno pomemben preroditelj in jezikoslovec JURIJ JAPELJ. V letih od 1774 do 87 je bil tajnik škofa Herbersteina v Ljubljani, nato vodja celovškega semenišča, tik pred smrtjo pa je bil imenovan za tržaškega škofa. Janzenistično usmerjenost je utrdil med službovanjem pri janzenistu in jožefincu škofu Herbersteinu.
Ob njegovih pobudah in nasvetih je pisal verske knjige in začeli izdajati nov prevod svetega pisma; dokončali so ga njegovi sodelavci. Pri tem delu se je vrnil k prevodu in jeziku Dalmatinove Biblije, ju obogatil z novostmi (nekaterimi gorenjskimi oblikami) in tako postal začetnik nove jezikovne usmeritve po neenotnosti v 17. stoletju. Pesnik, verski pisatelj in jezikoslovec Jurij Japelj se je rodil na današnji dan leta 1744 v Kamniku.
—–
Bibliograf, leksikograf in pisatelj KONSTATIN WURZBACH je študiral pravo v Gradcu, leta 1843 pa je v Lvovu doktoriral iz filozofije. Kot arhivar in bibliotekar knjižnice v notranjem ministrstvu na Dunaju je med drugim zasnoval in objavil prvi “Biografski leksikon avstrijskega cesarstva” v šestdesetih zvezkih, ki so izšli v letih od 1855 do 1891. V njih je bilo tudi približno dva tisoč biografij oseb s Koroške, Kranjske, Primorske in slovenske Štajerske, med temi kakih 150 Slovencev in za Slovenijo pomembnih ljudi.
Zbiral je tudi slovenske ljudske pesmi, pregovore in aforizme ter jih primerjal s poljskimi, ukrajinskimi, litovskimi in srbskimi. Njegova odprtost do slovanstva je izvirala iz mladostnega znanja slovenščine; mati je bila iz ljubljanske obrtniške družine, oče Maksimilijan pa odvetnik v Ljubljani, nemški pesnik in urednik časopisa Laibacher Wochenblattt ter prijatelj pesnika Prešerna. Konstatin Wurzbach se je rodil na današnji dan leta 1818 v Ljubljani.
—-
Na današnji dan leta 1881 se je v Mokronogu rodil pedagog in politik VIKTOR GRČAR. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Na občinskih volitvah leta 1921 je kandidiral za župana na listi socialistov in ob pomoči komunistov postal prvi slovenski župan Maribora. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov.
—–
Prve enote italijanske okupacijske vojske so vkorakale v Ljubljano na današnji dan leta 1941 in uvedle vojaško upravo. Skoraj nikjer niso naletele na hujši odpor tedanje jugoslovanske vojske. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan doktor Juro Adlešič in jim izročil ključe mesta Ljubljane. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, je italijanski okupator v Ljubljanski pokrajini uvedel civilno upravo. Ljubljana, v kateri je, kakor je pokazal popis, živelo 91.612 prebivalcev, je postala njeno glavno mesto.
Že 3. maja pa so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v Ljubljani odprli številne okupatorjeve urade, ustanove in zavode, po večini s slovenskim uradništvom in z italijanskimi komisarji. V mestu je bila tudi močna vojaška posadka, spomladi leta 1941 največja postojanka italijanskih oboroženih sil ne le na Slovenskem, ampak tudi na bližnjem italijanskem ozemlju. Čeprav je proces italijanizacije Ljubljanske pokrajine potekal v milejši obliki kot v slovenskih pokrajinah, ki so jih zasedli Nemci, je večina prebivalstva v Italijanih vsekakor videla okupatorje slovenskega ozemlja ter je bila zato protiokupatorsko in protifašistično razpoložena.
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov