Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

26.04.2017


Slikar in grafik STANE CUDERMAN je študiral na akademijah v Zagrebu in Pragi. Imel je veliko tehnično znanje, znan je bil zlasti po slikanju svetlo-temnih kontrastov, bil pa je tudi mojster kompozicije in dekorativnih učinkov. Njegova zgodnja dela, zlasti grafike, kažejo ekspresionistične značilnosti, sicer pa je slikal realistično in s čustvenimi poudarki, motive pa bogatil s simboličnimi in alegoričnimi detajli. V olju je slikal portrete in žanrske, alegorične ter religiozne prizore. Leta 1938 je s freskami okrasil frančiškansko cerkev v rojstnem Kamniku. Stane Cuderman se je rodil na današnji dan leta 1895 v Kamniku.
—–
Pesnica in publicistka ERNA MUSER je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in v Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo.
Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Napisala je tudi več spremnih besedil h knjižnim izdajam slovenskih pesnic in pisateljic, prevajala iz nemščine ter pripravljala različne šolske in literarne oddaje za radio in televizijo. Njena pred- in medvojna poezija je leta 1946 izšla v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Po okupaciji aprila leta 1941 je nemški okupator svoj del zasedenega slovenskega ozemlja razdelil na dve začasni pokrajinski upravni enoti: v Spodnjo Štajersko s središčem v Mariboru ter v zasedena območja Koroške in Kranjske s središčem na Bledu ter imenoval vodji njunih civilnih uprav, ki sta bila neposredno podrejena Hitlerju, vodji nemškega rajha. Ta je na današnji dan tistega leta Maribor tudi obiskal in ukazal: “Naredite mi to deželo spet nemško!”, kot da bi ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji, sploh kdaj bilo nemško.
Začel se je nacistični raznarodovalni program ponemčevanja v vrtcih, šolah in mladinskih orgnizacijah, razpustili so slovenska društva in stranke, odstranili javne napise v slovenščini in ponemčevali krajevna imena. Narodno zavedne Slovence so začeli tudi izseljevarti, sprva v Neodvisno državo Hrvatsko in v Srbijo, pozneje pa tudi v Nemčijo, v njihove domove in na posestva pa so naseljevali Nemce. Ta kolonizacija pa ni v popolnosti uresničila njihovih načrtov, saj jim je na celotno zasedeno slovensko ozemlje uspelo pripeljati le približno 20.000 Nemcev.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

26.04.2017


Slikar in grafik STANE CUDERMAN je študiral na akademijah v Zagrebu in Pragi. Imel je veliko tehnično znanje, znan je bil zlasti po slikanju svetlo-temnih kontrastov, bil pa je tudi mojster kompozicije in dekorativnih učinkov. Njegova zgodnja dela, zlasti grafike, kažejo ekspresionistične značilnosti, sicer pa je slikal realistično in s čustvenimi poudarki, motive pa bogatil s simboličnimi in alegoričnimi detajli. V olju je slikal portrete in žanrske, alegorične ter religiozne prizore. Leta 1938 je s freskami okrasil frančiškansko cerkev v rojstnem Kamniku. Stane Cuderman se je rodil na današnji dan leta 1895 v Kamniku.
—–
Pesnica in publicistka ERNA MUSER je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in v Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo.
Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Napisala je tudi več spremnih besedil h knjižnim izdajam slovenskih pesnic in pisateljic, prevajala iz nemščine ter pripravljala različne šolske in literarne oddaje za radio in televizijo. Njena pred- in medvojna poezija je leta 1946 izšla v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Po okupaciji aprila leta 1941 je nemški okupator svoj del zasedenega slovenskega ozemlja razdelil na dve začasni pokrajinski upravni enoti: v Spodnjo Štajersko s središčem v Mariboru ter v zasedena območja Koroške in Kranjske s središčem na Bledu ter imenoval vodji njunih civilnih uprav, ki sta bila neposredno podrejena Hitlerju, vodji nemškega rajha. Ta je na današnji dan tistega leta Maribor tudi obiskal in ukazal: “Naredite mi to deželo spet nemško!”, kot da bi ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji, sploh kdaj bilo nemško.
Začel se je nacistični raznarodovalni program ponemčevanja v vrtcih, šolah in mladinskih orgnizacijah, razpustili so slovenska društva in stranke, odstranili javne napise v slovenščini in ponemčevali krajevna imena. Narodno zavedne Slovence so začeli tudi izseljevarti, sprva v Neodvisno državo Hrvatsko in v Srbijo, pozneje pa tudi v Nemčijo, v njihove domove in na posestva pa so naseljevali Nemce. Ta kolonizacija pa ni v popolnosti uresničila njihovih načrtov, saj jim je na celotno zasedeno slovensko ozemlje uspelo pripeljati le približno 20.000 Nemcev.


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov