Na današnji dan leta 1532 so se Turki z 200.000 vojaki in 300 topovi znova odpravili čez Ogrsko na Dunaj. Pri trdnjavi Kisek na ogrsko-štajerski meji so doživeli močan odpor, ki je njihov pohod ustavil za tri tedne, zaradi slabega vremena nekaj pozneje pa je sultan Sulejman II. končal pohod. Med vračanjem turške vojske so spet trpela območja okoli Maribora, Celja in Ptuja ter Slovenske gorice. Po tem pohodu pred 485-imi leti je Kranjska le še redko doživljala turške napade, po večini na Metliško in Kočevsko, v dolino Krke in na Pivko.
—–
Pravnik, zbiratelj umetnin in publicist ANTON EDVARD JOŽEF STRAHL je po študiju na Dunaju služboval na sodiščih v Gorici, Trebnjem in Ljubljani, po upokojitvi pa je leta 1873 dobil plemiški naslov. Sodeloval je v različnih društvih, med drugim pri Kazinskem, Filharmoničnem in Muzejskem društvu. Objavljal je strokovne članke, v nemščino prevedel več Prešernovih pesmi ter pisal o kranjskih slikarjih in umetni obrti. Po stricu je v starološkem gradu podedoval zbirko slik in jo nato z nakupi dopolnjeval. Pozneje je za umetnine skrbel njegov sin, po sinovi smrti pa so jo prodali na dražbi; večino predmetov sta kupila Narodni muzej in Narodna galerija v Ljubljani. Anton Edvard Jožef Strahl se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Novem mestu.
—–
Cerkveni zgodovinar FRANC DOLINAR je leta 1939 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani ter nato postal prefekt v Škofijskih zavodih v Šentvidu. Vmes je študiral tudi cerkveno zgodovino na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Že v gimnaziji je pisal v glasilo Zveze katoliških dijakov “Mi mladi borci”, pozneje pa postal oster in dosleden nasprotnik komunizma. Leta 1945 je odšel v begunstvo in veliko objavljal v slovenskih revijah v Argentini, leta 1990 pa je tam v knjigi izšel izbor njegovih esejev, razprav in člankov. Franc Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
—–
Na mirovni konferenci v Versaillesu v Franciji so zmagovite zavezniške sile v prvi svetovni vojni na današnji dan leta 1919 ustanovile Društvo narodov, organizacijo, ki naj bi na osnovi ideje o kolektivni varnosti zagotavljala mednarodni mir. Na začetku je imelo Društvo 32 članic, med njimi tudi Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Nemčija pa niso bile včlanjene. Sčasoma se je število članic povečalo na 60.
Države članice so s Paktom Društva narodov sprejele obveznost, da se skupno uprejo napadu na ozemeljsko in politično neodvisnost kake članice, mirno razrešujejo spore in se odrečejo uporabi sile v medsebojnih odnosih. Predvidene sankcije proti kršilcem so bile nedorečene in v praksi večji del neuresničljive. Zaradi neenotnosti velikih sil Društvo narodov ni bilo učinkovito, saj v številnih mednarodnih krizah ni pokazalo rezultatov. Formalno je prenehalo delovati leta 1946.
——
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 si je esesovski akcijski oddelek, ki je prišel z vzhodne Poljske, v opuščeni luščilnici riža pri Sveti Sobóti v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz operacijske cone Jadransko Primorje in z nekaterih območij severne Italije ter jih od tam pošiljali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz.
V tržaško Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih velikokrat na okruten način usmrtili Trupla so upepeljevali v novozgrajenem krematoriju, pepel pa stresali v morje. Število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč. Ob približevanu jugoslovanske armade Trstu so esesovci na današnji dan leta 1945 razstrelili krematorij in večino arhivskega gardiva uničili. Republika Italija je leta 1974 razglasila Rižarno Svete Sobóte za nacionalni spomenik.