Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva popolna slovenska gimnazija, pribočnik kraljice Marije Karađorđević, povesti o razkroju patriarhalnega življenja, strokovnjak za geotehnična vprašanja
Leta 1902 se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici rodil Milan Prosen, poznejši generalštabni častnik vojske Kraljevine Jugoslavije. Po vojaškem šolanju v Beogradu je nadaljeval izobraževanje na francoski vojaški akademiji v Parizu. Pozneje je bil predavatelj vojaške taktike na Vojaški akademiji v Beogradu.
Leta 1940 je postal jugoslovanski vojaški ataše na veleposlaništvu v Ankari. Po okupaciji je kot pribočnik pospremil kraljico Marijo, soprogo umorjenega jugoslovanskega kralja Aleksandra v London. Pozneje je polkovnik Prosen deloval kot kraljevi pooblaščenec v Egiptu, kjer je v taborišču v Agani pri Kairu sodeloval pri novačenju slovenskih in hrvaških vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov, v jugoslovansko kraljevo vojsko. Najdemo ga med ustanovitelji prvega gardnega bataljona Vojske Kraljevine Jugoslavije v izgnanstvu, ki je deloval na Bližnjem vzhodu. Na posebni slovesnosti je tej enoti vročil kraljevo bojno zastavo. Po vojni je Milan Prosen ostal v Londonu in opravljal naloge pribočnika kraljice Marije Karađorđević vse do njene smrti pred 60. leti (1961).
Zavod Svetega Stanislava v Šentvidu, tedaj še pri Ljubljani, štejemo za prvo popolno slovensko gimnazijo. 21. septembra 1905 je ustanovo blagoslovil njen pobudnik, škof Anton Bonaventura Jeglič. Gimnazija je v škofovih zavodih delovala do začetka 2. svetovne vojne, ko je stavbo izpraznil nacistični okupator. Profesorjem in dijakom so za selitev namenili le nekaj ur. Takoj po koncu vojne je bilo tam zbirno mesto za ujete oziroma vrnjene slovenske domobrance in druge ujetnike, nato pa do leta 1991 vojašnica Jugoslovanske ljudske armade. 1. septembra 1993 pa se je na Škofijski klasični gimnaziji, ki deluje znotraj zavoda, znova začel pouk.
Pripovednik, pesnik, dramatik in publicist Lojze Zupanc je najprej prirejal belokranjske pravljice, pozneje pa je pisal prozo in dramska besedila predvsem za mladino. V povestih in romanih je opisoval kmečko življenje in razkroj patriarhalnega življenja na vasi med krizo ter pisal o gladovnih stavkah v rudnikih. V grotesknih novelah o življenju v ljubljanskih predmestjih je opisoval lumpenproletarske karikature – podobe materialne in moralne bede. Po vojni je pisal povesti iz kmečkega življenja, se posvečal zbiranju in prirejanju narodopisnega gradiva ter napisal tudi spomine o svojem bivanju v kočevskih zaporih med narodnoosvobodilnim bojem. Lojze Zupanc se je rodil leta 1906 v Ljubljani.
Gradbenik in geomehanik Lujo Šuklje je bil sprva zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, po doktoratu pa je tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem. Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Leta 1979 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lujo Šuklje se je rodil leta 1910 v Jelsi na otoku Hvar.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva popolna slovenska gimnazija, pribočnik kraljice Marije Karađorđević, povesti o razkroju patriarhalnega življenja, strokovnjak za geotehnična vprašanja
Leta 1902 se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici rodil Milan Prosen, poznejši generalštabni častnik vojske Kraljevine Jugoslavije. Po vojaškem šolanju v Beogradu je nadaljeval izobraževanje na francoski vojaški akademiji v Parizu. Pozneje je bil predavatelj vojaške taktike na Vojaški akademiji v Beogradu.
Leta 1940 je postal jugoslovanski vojaški ataše na veleposlaništvu v Ankari. Po okupaciji je kot pribočnik pospremil kraljico Marijo, soprogo umorjenega jugoslovanskega kralja Aleksandra v London. Pozneje je polkovnik Prosen deloval kot kraljevi pooblaščenec v Egiptu, kjer je v taborišču v Agani pri Kairu sodeloval pri novačenju slovenskih in hrvaških vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov, v jugoslovansko kraljevo vojsko. Najdemo ga med ustanovitelji prvega gardnega bataljona Vojske Kraljevine Jugoslavije v izgnanstvu, ki je deloval na Bližnjem vzhodu. Na posebni slovesnosti je tej enoti vročil kraljevo bojno zastavo. Po vojni je Milan Prosen ostal v Londonu in opravljal naloge pribočnika kraljice Marije Karađorđević vse do njene smrti pred 60. leti (1961).
Zavod Svetega Stanislava v Šentvidu, tedaj še pri Ljubljani, štejemo za prvo popolno slovensko gimnazijo. 21. septembra 1905 je ustanovo blagoslovil njen pobudnik, škof Anton Bonaventura Jeglič. Gimnazija je v škofovih zavodih delovala do začetka 2. svetovne vojne, ko je stavbo izpraznil nacistični okupator. Profesorjem in dijakom so za selitev namenili le nekaj ur. Takoj po koncu vojne je bilo tam zbirno mesto za ujete oziroma vrnjene slovenske domobrance in druge ujetnike, nato pa do leta 1991 vojašnica Jugoslovanske ljudske armade. 1. septembra 1993 pa se je na Škofijski klasični gimnaziji, ki deluje znotraj zavoda, znova začel pouk.
Pripovednik, pesnik, dramatik in publicist Lojze Zupanc je najprej prirejal belokranjske pravljice, pozneje pa je pisal prozo in dramska besedila predvsem za mladino. V povestih in romanih je opisoval kmečko življenje in razkroj patriarhalnega življenja na vasi med krizo ter pisal o gladovnih stavkah v rudnikih. V grotesknih novelah o življenju v ljubljanskih predmestjih je opisoval lumpenproletarske karikature – podobe materialne in moralne bede. Po vojni je pisal povesti iz kmečkega življenja, se posvečal zbiranju in prirejanju narodopisnega gradiva ter napisal tudi spomine o svojem bivanju v kočevskih zaporih med narodnoosvobodilnim bojem. Lojze Zupanc se je rodil leta 1906 v Ljubljani.
Gradbenik in geomehanik Lujo Šuklje je bil sprva zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, po doktoratu pa je tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem. Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Leta 1979 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lujo Šuklje se je rodil leta 1910 v Jelsi na otoku Hvar.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov