Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva popolna slovenska gimnazija, pribočnik kraljice Marije Karađorđević, povesti o razkroju patriarhalnega življenja, strokovnjak za geotehnična vprašanja
Leta 1902 se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici rodil Milan Prosen, poznejši generalštabni častnik vojske Kraljevine Jugoslavije. Po vojaškem šolanju v Beogradu je nadaljeval izobraževanje na francoski vojaški akademiji v Parizu. Pozneje je bil predavatelj vojaške taktike na Vojaški akademiji v Beogradu.
Leta 1940 je postal jugoslovanski vojaški ataše na veleposlaništvu v Ankari. Po okupaciji je kot pribočnik pospremil kraljico Marijo, soprogo umorjenega jugoslovanskega kralja Aleksandra v London. Pozneje je polkovnik Prosen deloval kot kraljevi pooblaščenec v Egiptu, kjer je v taborišču v Agani pri Kairu sodeloval pri novačenju slovenskih in hrvaških vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov, v jugoslovansko kraljevo vojsko. Najdemo ga med ustanovitelji prvega gardnega bataljona Vojske Kraljevine Jugoslavije v izgnanstvu, ki je deloval na Bližnjem vzhodu. Na posebni slovesnosti je tej enoti vročil kraljevo bojno zastavo. Po vojni je Milan Prosen ostal v Londonu in opravljal naloge pribočnika kraljice Marije Karađorđević vse do njene smrti pred 60. leti (1961).
Zavod Svetega Stanislava v Šentvidu, tedaj še pri Ljubljani, štejemo za prvo popolno slovensko gimnazijo. 21. septembra 1905 je ustanovo blagoslovil njen pobudnik, škof Anton Bonaventura Jeglič. Gimnazija je v škofovih zavodih delovala do začetka 2. svetovne vojne, ko je stavbo izpraznil nacistični okupator. Profesorjem in dijakom so za selitev namenili le nekaj ur. Takoj po koncu vojne je bilo tam zbirno mesto za ujete oziroma vrnjene slovenske domobrance in druge ujetnike, nato pa do leta 1991 vojašnica Jugoslovanske ljudske armade. 1. septembra 1993 pa se je na Škofijski klasični gimnaziji, ki deluje znotraj zavoda, znova začel pouk.
Pripovednik, pesnik, dramatik in publicist Lojze Zupanc je najprej prirejal belokranjske pravljice, pozneje pa je pisal prozo in dramska besedila predvsem za mladino. V povestih in romanih je opisoval kmečko življenje in razkroj patriarhalnega življenja na vasi med krizo ter pisal o gladovnih stavkah v rudnikih. V grotesknih novelah o življenju v ljubljanskih predmestjih je opisoval lumpenproletarske karikature – podobe materialne in moralne bede. Po vojni je pisal povesti iz kmečkega življenja, se posvečal zbiranju in prirejanju narodopisnega gradiva ter napisal tudi spomine o svojem bivanju v kočevskih zaporih med narodnoosvobodilnim bojem. Lojze Zupanc se je rodil leta 1906 v Ljubljani.
Gradbenik in geomehanik Lujo Šuklje je bil sprva zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, po doktoratu pa je tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem. Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Leta 1979 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lujo Šuklje se je rodil leta 1910 v Jelsi na otoku Hvar.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva popolna slovenska gimnazija, pribočnik kraljice Marije Karađorđević, povesti o razkroju patriarhalnega življenja, strokovnjak za geotehnična vprašanja
Leta 1902 se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici rodil Milan Prosen, poznejši generalštabni častnik vojske Kraljevine Jugoslavije. Po vojaškem šolanju v Beogradu je nadaljeval izobraževanje na francoski vojaški akademiji v Parizu. Pozneje je bil predavatelj vojaške taktike na Vojaški akademiji v Beogradu.
Leta 1940 je postal jugoslovanski vojaški ataše na veleposlaništvu v Ankari. Po okupaciji je kot pribočnik pospremil kraljico Marijo, soprogo umorjenega jugoslovanskega kralja Aleksandra v London. Pozneje je polkovnik Prosen deloval kot kraljevi pooblaščenec v Egiptu, kjer je v taborišču v Agani pri Kairu sodeloval pri novačenju slovenskih in hrvaških vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov, v jugoslovansko kraljevo vojsko. Najdemo ga med ustanovitelji prvega gardnega bataljona Vojske Kraljevine Jugoslavije v izgnanstvu, ki je deloval na Bližnjem vzhodu. Na posebni slovesnosti je tej enoti vročil kraljevo bojno zastavo. Po vojni je Milan Prosen ostal v Londonu in opravljal naloge pribočnika kraljice Marije Karađorđević vse do njene smrti pred 60. leti (1961).
Zavod Svetega Stanislava v Šentvidu, tedaj še pri Ljubljani, štejemo za prvo popolno slovensko gimnazijo. 21. septembra 1905 je ustanovo blagoslovil njen pobudnik, škof Anton Bonaventura Jeglič. Gimnazija je v škofovih zavodih delovala do začetka 2. svetovne vojne, ko je stavbo izpraznil nacistični okupator. Profesorjem in dijakom so za selitev namenili le nekaj ur. Takoj po koncu vojne je bilo tam zbirno mesto za ujete oziroma vrnjene slovenske domobrance in druge ujetnike, nato pa do leta 1991 vojašnica Jugoslovanske ljudske armade. 1. septembra 1993 pa se je na Škofijski klasični gimnaziji, ki deluje znotraj zavoda, znova začel pouk.
Pripovednik, pesnik, dramatik in publicist Lojze Zupanc je najprej prirejal belokranjske pravljice, pozneje pa je pisal prozo in dramska besedila predvsem za mladino. V povestih in romanih je opisoval kmečko življenje in razkroj patriarhalnega življenja na vasi med krizo ter pisal o gladovnih stavkah v rudnikih. V grotesknih novelah o življenju v ljubljanskih predmestjih je opisoval lumpenproletarske karikature – podobe materialne in moralne bede. Po vojni je pisal povesti iz kmečkega življenja, se posvečal zbiranju in prirejanju narodopisnega gradiva ter napisal tudi spomine o svojem bivanju v kočevskih zaporih med narodnoosvobodilnim bojem. Lojze Zupanc se je rodil leta 1906 v Ljubljani.
Gradbenik in geomehanik Lujo Šuklje je bil sprva zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, po doktoratu pa je tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem. Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Leta 1979 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lujo Šuklje se je rodil leta 1910 v Jelsi na otoku Hvar.
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov