Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 300 leti se je na Dunaju rodila češka in ogrska kraljica, avstrijska nadvojvodinja MARIJA TEREZIJA. Po smrti Karla VI. je na podlagi pragmatične sankcije leta 1740 prevzela oblast v habsburških dednih deželah. S prevzemom vladavine se je začela tudi avstrijska nasledstvena vojna. Ta je razkrila vrsto slabosti in spodbudila tako imenovane terezijanske reforme v upravi, sodstvu, davčnem sistemu, vojski in šolstvu. Cilji reform so bili povečati državne dohodke, centralizirati državo in povečati njeno učinkovitost. Za Slovence so te reforme pomembne, saj sta se z njimi za nas začela tako imenovana moderna doba in slovenski narodni prerod.
—–
Na današnji dan leta 1795 se je v Kobeliarovem na Slovaškem rodil filolog in zgodovinar PAVOL JOSEF ŠAFÁRIK, glavni predstavnik češke in slovaške slavistike. Med drugim je bil profesor v Novem Sadu, nazadnje pa ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Pragi. Od leta 1818 je bil v stikih z našim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem, od katerega je dobil večino gradiva za slovenski del svojega zgodovinskega prikaza slovanskih jezikov in literature. Dopisoval si je tudi z mnogimi drugimi slovenskimi sodobniki in pri njih zbiral zgodovinsko in zemljepisno gradivo o slovenskih deželah, ki ga je uporabljal v člankih in obširnejših publikacijah. Sicer pa so bila dela Pavla Josefa Šafarika med slovenskimi izobraženci zaradi znanstvene in buditeljske vrednosti znana in cenjena.
—–
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan leta 1859 v Mokronogu.
—–
Vojaška prostovoljka ANTONIJA JAVORNIK je leta 1912 odšla v Srbijo in sodelovala v prvi balkanski vojni; za izkazano junaštvo je dobila čin narednice. Da bi zaščitila sorodnike v Mariboru je ob začetku prve svetovne vojne spremenila ime in priimek; postala je Natalija Bjelajac. Nato je sodelovala v cerski in kolubarski bitki in se bojevala na Kajmakčalanu, bila je dvanajstkrat ranjena. V letih med svetovnima vojnama je v hudih razmerah živela v Srbiji in Bosni, po okupaciji leta 1941 pa so jo nemške oblasti za devet mesecev zaprle v Beogradu. Antonija Javornik je dobila dvanajst odlikovanj, med njimi tudi Karađorđevo zvezdo, dve zlati medalji za hrabrost, red belega orla z meči in francoski red legije časti. Rodila se je na današnji dan leta 1893i v Mariboru.
——
Na današnji dan leta 1942 se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica ANICA GLADEK. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. Pisala je tudi pesmi in jih objavljala v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Pred štirimi leti je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 300 leti se je na Dunaju rodila češka in ogrska kraljica, avstrijska nadvojvodinja MARIJA TEREZIJA. Po smrti Karla VI. je na podlagi pragmatične sankcije leta 1740 prevzela oblast v habsburških dednih deželah. S prevzemom vladavine se je začela tudi avstrijska nasledstvena vojna. Ta je razkrila vrsto slabosti in spodbudila tako imenovane terezijanske reforme v upravi, sodstvu, davčnem sistemu, vojski in šolstvu. Cilji reform so bili povečati državne dohodke, centralizirati državo in povečati njeno učinkovitost. Za Slovence so te reforme pomembne, saj sta se z njimi za nas začela tako imenovana moderna doba in slovenski narodni prerod.
—–
Na današnji dan leta 1795 se je v Kobeliarovem na Slovaškem rodil filolog in zgodovinar PAVOL JOSEF ŠAFÁRIK, glavni predstavnik češke in slovaške slavistike. Med drugim je bil profesor v Novem Sadu, nazadnje pa ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Pragi. Od leta 1818 je bil v stikih z našim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem, od katerega je dobil večino gradiva za slovenski del svojega zgodovinskega prikaza slovanskih jezikov in literature. Dopisoval si je tudi z mnogimi drugimi slovenskimi sodobniki in pri njih zbiral zgodovinsko in zemljepisno gradivo o slovenskih deželah, ki ga je uporabljal v člankih in obširnejših publikacijah. Sicer pa so bila dela Pavla Josefa Šafarika med slovenskimi izobraženci zaradi znanstvene in buditeljske vrednosti znana in cenjena.
—–
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan leta 1859 v Mokronogu.
—–
Vojaška prostovoljka ANTONIJA JAVORNIK je leta 1912 odšla v Srbijo in sodelovala v prvi balkanski vojni; za izkazano junaštvo je dobila čin narednice. Da bi zaščitila sorodnike v Mariboru je ob začetku prve svetovne vojne spremenila ime in priimek; postala je Natalija Bjelajac. Nato je sodelovala v cerski in kolubarski bitki in se bojevala na Kajmakčalanu, bila je dvanajstkrat ranjena. V letih med svetovnima vojnama je v hudih razmerah živela v Srbiji in Bosni, po okupaciji leta 1941 pa so jo nemške oblasti za devet mesecev zaprle v Beogradu. Antonija Javornik je dobila dvanajst odlikovanj, med njimi tudi Karađorđevo zvezdo, dve zlati medalji za hrabrost, red belega orla z meči in francoski red legije časti. Rodila se je na današnji dan leta 1893i v Mariboru.
——
Na današnji dan leta 1942 se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica ANICA GLADEK. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. Pisala je tudi pesmi in jih objavljala v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Pred štirimi leti je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Neveljaven email naslov