Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar JAKOB UNREST. Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.
——
Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 157-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.
—–
Zdravnik internist OTTO HAUS je bil nemškega rodu, a je največ deloval na Slovenskem. V letih 1922 in 23 je vodil zdravilišče na Golniku, med 2. svetovno vojno pa je bil šef zdravilišča v Topolšici, ki je bilo že v 16. stoletju
znano po zdravilnem termalnem vrelcu. Tam je postavil temelje prvega protituberkuloznega sanatorija in tako pomembno vplival na razvoj ftiziologije – vede o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju – na Slovenskem. Otto Haus se je rodil na današnji dan leta 1888 na Dunaju.
—–
Pevec in pedagog MIRKO PUGELJ se je rodil na današnji dan leta 1901 v Novem mestu. Že kot srednješolec je študiral solopetje na ljubljanskem konservatoriju. Njegov učitelj Matej Hubad ga je kmalu po maturi angažiral v ljubljanski operi. Pozneje je s štipendijo francoske vlade študiral v Parizu, po diplomi pa je na ljubljanskem konservatoriju poučeval petje in le poredko nastopal v operi. Mirko Pugelj si je leta 1947 v Rimu pridobil doktorat iz glasbene zgodovine ter nato dve desetletji vodil zasebno pevsko šolo v New Yorku.
—–
“Zbornik zimske pomoči”, bibliografska publikacija dobrodelne organizacije za pomoč vojnim beguncem, je izšel v Ljubljani leta 1944. Pisatelj Narte Velikonja, vodja organizacije Zimska pomoč, je v obsežnem zborniku zbral leposlovne, esejistične in znanstvene prispevke sto desetih piscev vseh rodov. Poglavitni namen publikacije je bil prikazati slovensko duhovno ustvarjalnost v težavnih vojnih razmerah v okupirani Sloveniji, hkrati pa so izdajatelji hoteli nasprotovati kulturnemu molku, ki ga je v začetku okupacije razglasila Osvobodilna fronta. “Zbornik zimske pomoči” je bil po vojni uvrščen na seznam prepovedanih knjig.
—–
Na današnji dan leta 1929 je v Hollywoodu blizu Los Angelesa ameriška Akademija za filmsko umetnost in znanost prvikrat podelila nagrade za najvidnejše umetniške dosežke v domačih in tujih filmih – “oskarje”. Nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so leta 1929 dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.