Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
Tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog ADO DARIAN je študiral na dunajskem Novem konservatoriju, v času med svetovnima vojnama pa se je uveljavil v številnih evropskih središčih. Največ je nastopal v Hamburgu, Leipzigu, Pragi, Baslu, Berlinu in Köbenhavnu. V Ljubljani je prvič gostoval leta 1925, za stalno pa se je naselil v njej leta 1940, ko je prevzel mesto glavnega tajnika Slovenskega narodnega gledališča. Kot tenorist je bil pevsko zanesljiv in igralsko prepričljiv interpret, kot pedagog pa je vzgojil veliko izvrstnih slovenskih opernih pevcev. Ado Darian se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bistrici ob Sotli.
—–
Zgodovinar ANTON KROŠL se je rodil na današnji dan leta 1905 v Brežicah. Po doktoratu iz zgodovine se je izpopolnjeval v Franciji. Poučeval je na trgovskih srednjih šolah, pozneje pa je ustanovil svojo lastno zasebno trgovsko šolo. Bil je prvi slovenski avtor, ki se je v učbenikih posebej posvetil zgodovini trgovine. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, sicer brez spisov za briksenško posest – ti mu tedaj niso bili dostopni – je zgodovinar Anton Krošl natančno preučil potek in rezultate zemljiške odveze na Kranjskem.
——-
Politik in športni delavec NIKO BELOPAVLOVIČ se je po okupaciji Jugoslavije leta 1942 pridružil Osvobodilni fronti, odšel v partizane in deloval predvsem v mladinski organizaciji ter pozneje organiziral športne dejavnosti na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini. Oktobra leta 1943 je bil z dvaindvajsetimi leti eden najmlajših udeležencev na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
Po koncu vojne je orgniziral mladinske delovne brigade in bil med drugim tudi soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah, iz katere se je pozneje razvila tovarna športnega orodja in opreme. Vrsto let je bil poslanec v republiški in zvezni skupščini, v letih od 1966 do 79 pa glavni direktor Časopisno grafičnega podjetja Delo. Četrt stoletja je predsedoval prireditvenemu komiteju Planica, dobro desetletje pa je bil tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije. Leta 1972 je prejel Bloudkovo nagrado. Niko Belopavlovič se je rodil na današnji dan leta 1921 v kraju Hrast pri Jugorju v Beli Krajini.
—–
Papež Janez Pavel II. je med svojim nekaj manj kot tri desetletja dolgim pontifikatom na sto sedmih potovanjih obiskal kar 127 držav. V Sloveniji je bil dvakrat: na prvi, tridnevni pastoralni in državniški obisk je prišel leta 1996 in imel kar osem javnih nagovorov. V Postojni ga je prav na njegov 76. rojstni dan poslušalo več kot dvesto tisoč ljudi. Drugič je Slovenijo obiskal 9. septembra leta 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška. Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., se je rodil na današnji dan leta 1920 v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
Tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog ADO DARIAN je študiral na dunajskem Novem konservatoriju, v času med svetovnima vojnama pa se je uveljavil v številnih evropskih središčih. Največ je nastopal v Hamburgu, Leipzigu, Pragi, Baslu, Berlinu in Köbenhavnu. V Ljubljani je prvič gostoval leta 1925, za stalno pa se je naselil v njej leta 1940, ko je prevzel mesto glavnega tajnika Slovenskega narodnega gledališča. Kot tenorist je bil pevsko zanesljiv in igralsko prepričljiv interpret, kot pedagog pa je vzgojil veliko izvrstnih slovenskih opernih pevcev. Ado Darian se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bistrici ob Sotli.
—–
Zgodovinar ANTON KROŠL se je rodil na današnji dan leta 1905 v Brežicah. Po doktoratu iz zgodovine se je izpopolnjeval v Franciji. Poučeval je na trgovskih srednjih šolah, pozneje pa je ustanovil svojo lastno zasebno trgovsko šolo. Bil je prvi slovenski avtor, ki se je v učbenikih posebej posvetil zgodovini trgovine. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, sicer brez spisov za briksenško posest – ti mu tedaj niso bili dostopni – je zgodovinar Anton Krošl natančno preučil potek in rezultate zemljiške odveze na Kranjskem.
——-
Politik in športni delavec NIKO BELOPAVLOVIČ se je po okupaciji Jugoslavije leta 1942 pridružil Osvobodilni fronti, odšel v partizane in deloval predvsem v mladinski organizaciji ter pozneje organiziral športne dejavnosti na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini. Oktobra leta 1943 je bil z dvaindvajsetimi leti eden najmlajših udeležencev na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
Po koncu vojne je orgniziral mladinske delovne brigade in bil med drugim tudi soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah, iz katere se je pozneje razvila tovarna športnega orodja in opreme. Vrsto let je bil poslanec v republiški in zvezni skupščini, v letih od 1966 do 79 pa glavni direktor Časopisno grafičnega podjetja Delo. Četrt stoletja je predsedoval prireditvenemu komiteju Planica, dobro desetletje pa je bil tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije. Leta 1972 je prejel Bloudkovo nagrado. Niko Belopavlovič se je rodil na današnji dan leta 1921 v kraju Hrast pri Jugorju v Beli Krajini.
—–
Papež Janez Pavel II. je med svojim nekaj manj kot tri desetletja dolgim pontifikatom na sto sedmih potovanjih obiskal kar 127 držav. V Sloveniji je bil dvakrat: na prvi, tridnevni pastoralni in državniški obisk je prišel leta 1996 in imel kar osem javnih nagovorov. V Postojni ga je prav na njegov 76. rojstni dan poslušalo več kot dvesto tisoč ljudi. Drugič je Slovenijo obiskal 9. septembra leta 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška. Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., se je rodil na današnji dan leta 1920 v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov