Čebelarski strokovnjak HENRIK PETERNEL je razvijal novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk. Večkrat je zastopal slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji, pisal strokovne članke in bil več let predsednik čebelarskega društva za Slovenijo. Henrik Peternel se je rodil na današnji dan leta 1875 v Gorici.
—–
Konec 19. stoletja slovenska javnost na berače in potepuhe, ki so raje živeli od miloščine, kot da bi si sami služili vsakdanji kruh, ni več gledala z usmiljenjem, temveč z nejevoljo in strahom. Ogrožali naj bi eksistenco delovnih ljudi, pa tudi javno varnost. Ker je v novoveški družbi delo postajalo vse pogostejše prevzgojno sredstvo, je Avstro-Ogrska z Zakonom proti potepuštvu, sprejetim na današnji dan leta 1885, začela ostreje preganjati potepuštvo, beraštvo, delomrzništvo in prostitucijo ter spodbujati graditev novih in razširitev delujočih prisilnih delavnic za resocializacijo teh »moralno bolnih ljudi«, kot je pisalo v časnikih.
Ker pa so te delavnice vzdrževali z državnim denarjem, so bili izdelki kaznjencev cenejši od izdelkov pravih obrtnikov, predvsem krojačev, čevljarjev in mizarjev. Ti so močno nasprotovali takemu obrtniškemu delu zapornikov, zato je začela oblast kaznjence prevzgajati predvsem z različnimi javnimi deli: graditvijo in vzdrževanjem cest in železnic, urejanjem hudournikov, regulacijo rek in izsuševanjem močvirij. Ker je bilo največ zapornikov s podeželja, kmetje pa so se močno pritoževali zaradi pomanjkanja delovne sile, je bila najpogostejše prevzgojno delo kaznjencev pomoč na podeželju. S tako odločitvijo je oblast po večini ugodila tudi upravičenemu nasprotovanju obrtnikov.
—–
FERDINAND KOLEDNIK je bil leta 1932 v Zagrebu posvečen v duhovnika, nekaj let pozneje pa je v Franciji postal rektor jugoslovanske misije za izseljence. Po drugi svetovni vojni je deloval med izseljenci v Kanadi in med perujskimi Indijanci, nazadnje pa v Podgorjah na Koroškem; tam je postavil Jurčičev dom. Veliko je tudi prevajal; predvsem dela Josipa Jurčiča in Frana Saleškega Finžgarja, in to v francoščino in nemščino. Jurija Kozjaka je prevedel v devet jezikov in pripravil številne ponatise; po njegovih besedah so nato izšli prevodi še v približno tridesetih jezikih. Za svoje delo je prejel zlato medaljo Francoske akademije, leta 1967 pa je postal častni član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ferdinand Kolednik se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Mariboru.
—–
Mladinska pisateljica, urednica in publicistka BRANKA JURCA je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in nato nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku. Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila na današnji dan leta1914 v kraju Kopriva pri Sežani.