Zgodovinar JAN PEISKER (izg.: pajsker) je pri preučevanju agrarne zgodovine poleg pisnih uporabljal še druge vire, na primer geografske, jezikoslovne, arheološke, in tako veliko bolj problemsko kot drugi obravnaval zgodovino razvoja poljedelstva. V Sloveniji je preučeval razvoj pluga in s tem vprašanje požigalništva, nastanek in razvoj tako imenovane županske države ter pojav ustoličevanja koroških knezov kot izraz upora proti oblasti županov v Karantaniji. Zgodovinar Jan Peisker se je rodil na današnji dan leta 1851 na Češkem.
—–
Po vojni napovedi Avstriji je italijanska vojska na današnji dan leta 1915 zasedla slovensko ozemlje na desni strani soške fronte, ki je sodilo v deželo Goriško-Gradiščansko. Tam je živelo približno 260.000 prebivalcev. Italijani so takoj oblikovali svojo politično in upravno oblast in začeli priprave na povojni čas, ko naj bi zasedena ozemlja poitalijanili. Med drugim so že v prvih dneh zasedbe aretirali 18 slovenskih duhovnikov, vaške župane in učitelje ter jih preselili v notranjost Italije. Slovenske vasi v bližini frontne črte so zaradi vojne nevarnosti izpraznili, prebivalce pa odpeljali v zaledne vasi oziroma razselili po Italiji.
—–
Sopranistka ter operna in koncertna pevka VANDA GERLOVIČ je študirala na konservatorijih v Ljubljani in na Dunaju. Od leta 1950 do leta 1976 je bila članica Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, hkrati pa gostovala na opernih odrih po Jugoslaviji in v tujini ter nastopala z mnogimi evropsko znanimi pevci. Z mehkim dramskim sopranom je poustvarila vrsto klasičnih vlog, posebno pa se je uveljavila v likih demonskih in negativnih junakinj. Leta 1979 je prejela Prešernovo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
—–
Med najpomembnejšimi prazniki v socialistični Jugoslaviji je bil današnji dan, 25. maj, »dan mladosti«: »simbol mladosti, dela in mišic«. Kot Titov rojstni dan so ga začeli praznovati leta 1945. Pripravljali so množične prireditve s štafetami, ki so prenašale čestitke maršalu Titu. Leta 1956 so ta dan na njegov predlog preimenovali v »dan mladosti«, ga uzakonili kot državni praznik in uvedli eno samo štafeto, ki je vsako leto aprila krenila iz druge republike. Potovala je po vsej Jugoslaviji, praznovanje pa se je končalo z mogočno športno in kulturno prireditvijo v Beogradu, na kateri je Tito iz rok zadnjega nosilca sprejel štafetno palico.
Po njegovi smrti se je štafeta mladosti skladno z geslom »Po Titu Tito« nadaljevala, štafetno palico pa so izročali predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Leta 1987 so slovenski mladinci po vse večjem nasprotovanju tej prireditvi predlagali spremembo njene zasnove in uprizorili simbolično žaganje štafetne palice. Leta 1988 je bila štafeta mladosti ukinjena.