Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1811 se je v Trstu rodil časnikar, publicist in diplomat ALOJZ DOBRÁVEC. V Milanu je študiral filozofijo, na Dunaju in v Parizu pa pravo. Slovel je kot eden najvplivnejših novinarjev v Franciji. Leta 1840 je sodeloval pri strmoglavljenju rojalista Thiersa. Nova vlada je nato Dobravca pošiljala na različna poslanstva v Nemčijo, Italijo in Španijo. Pozneje mu je tudi avstrijski dvor zaupal reorganizacijo avstrijskih konzulatov v Franciji in Španiji. Med Slovenci v diplomatski službi pred prvo svetovno vojno je bil Alojz Dobravec izjemen primer, saj se je uveljavil v diplomaciji dveh držav.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«.
—–
Politik in publicist DUŠAN PLENIČAR je bil julija leta 1941 izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu vrnil v Ljubljano in se zaposlil pri Rdečem križu Slovenije. Bil je eden vodilnih članov organizacije »Pobratim« in njene naslednice, ilegalne vojaške formacije slovenskega protirevolucionarnega tabora, »Narodne legije«. Leta 1944 je postal član vodstva četniške Državne obveščevalne službe. Ob koncu vojne je emigriral v Italijo, nato v Nemčijo in postal član organizacije »Slovenska pravda«.
Nekaj let pozneje je odšel v Veliko Britanijo in bil dolga leta urednik revije »Klic Triglava«, ustanovil in vodil je tiskarno za slovenske in jugoslovanske publikacije, bil pa je tudi koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo. Za zasluge, ki jih je imel za katoliško cerkev v Angliji in ekumensko gibanje, mu je papež Janez Pavel II. podelil odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«. Dušan Pleničar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Litiji.
—–
Finančnik in politik JANKO SMOLE je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1947 pa je opravil višji ekonomski tečaj v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, bil v okupatorjevih zaporih, nato pa propagandist v Glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Po vojni je opravljal različne funkcije v slovenski in zvezni vladi v Beogradu (bil je tudi guverner Narodne banke Jugoslavije), dve leti pa namestnik izvršilnega direktorja Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu.
Kot predsednik Izvršnega sveta slovenske skupščine je decembra leta 1966 skupaj s celotno vlado odstopil, saj so poslanci sprejeli odločitev, ki je bila v nasprotju s cilji tedanje gospodarske reforme. To je bil prvi primer odstopa republiške vlade v Jugoslaviji. Pozneje je bil zvezni minister za finance ter predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke. Po upokojitvi je vodil Fundacijo Franca Rozmana Staneta, humanitarno ustanovo, ki pomaga pri urejanju socialnih vprašanj borcev in invalidov iz druge svetovne vojne in vojne za osamosvojitev. Janko Smole se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1811 se je v Trstu rodil časnikar, publicist in diplomat ALOJZ DOBRÁVEC. V Milanu je študiral filozofijo, na Dunaju in v Parizu pa pravo. Slovel je kot eden najvplivnejših novinarjev v Franciji. Leta 1840 je sodeloval pri strmoglavljenju rojalista Thiersa. Nova vlada je nato Dobravca pošiljala na različna poslanstva v Nemčijo, Italijo in Španijo. Pozneje mu je tudi avstrijski dvor zaupal reorganizacijo avstrijskih konzulatov v Franciji in Španiji. Med Slovenci v diplomatski službi pred prvo svetovno vojno je bil Alojz Dobravec izjemen primer, saj se je uveljavil v diplomaciji dveh držav.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«.
—–
Politik in publicist DUŠAN PLENIČAR je bil julija leta 1941 izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu vrnil v Ljubljano in se zaposlil pri Rdečem križu Slovenije. Bil je eden vodilnih članov organizacije »Pobratim« in njene naslednice, ilegalne vojaške formacije slovenskega protirevolucionarnega tabora, »Narodne legije«. Leta 1944 je postal član vodstva četniške Državne obveščevalne službe. Ob koncu vojne je emigriral v Italijo, nato v Nemčijo in postal član organizacije »Slovenska pravda«.
Nekaj let pozneje je odšel v Veliko Britanijo in bil dolga leta urednik revije »Klic Triglava«, ustanovil in vodil je tiskarno za slovenske in jugoslovanske publikacije, bil pa je tudi koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo. Za zasluge, ki jih je imel za katoliško cerkev v Angliji in ekumensko gibanje, mu je papež Janez Pavel II. podelil odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«. Dušan Pleničar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Litiji.
—–
Finančnik in politik JANKO SMOLE je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1947 pa je opravil višji ekonomski tečaj v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, bil v okupatorjevih zaporih, nato pa propagandist v Glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Po vojni je opravljal različne funkcije v slovenski in zvezni vladi v Beogradu (bil je tudi guverner Narodne banke Jugoslavije), dve leti pa namestnik izvršilnega direktorja Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu.
Kot predsednik Izvršnega sveta slovenske skupščine je decembra leta 1966 skupaj s celotno vlado odstopil, saj so poslanci sprejeli odločitev, ki je bila v nasprotju s cilji tedanje gospodarske reforme. To je bil prvi primer odstopa republiške vlade v Jugoslaviji. Pozneje je bil zvezni minister za finance ter predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke. Po upokojitvi je vodil Fundacijo Franca Rozmana Staneta, humanitarno ustanovo, ki pomaga pri urejanju socialnih vprašanj borcev in invalidov iz druge svetovne vojne in vojne za osamosvojitev. Janko Smole se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov