Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev MARJAN KOZINA se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Novem mestu. Težišče njegovega dela je bila vokalno-instrumentalna glasba. Razvil je muzikalno polno, na tradicijo oprto in s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi obogateno glasbeno govorico. Njegova dela kažejo veliko tehnično znanje in samoniklost. Vrh njegovega ustvarjanja sta opera “Ekvinokcij”, eden izmed vrhuncev slovenske operne literature, in “Simfonija”, pravzaprav cikel štirih simfoničnih pesnitev z naslovi Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju.
Napisal je tudi glasbo za prvi povojni slovenski film »Na svoji zemlji« ter za »Kekca« in »Dolino miru«. Posvečal se je še pisanju in prevajanju. Posegel je na področje glasbene teorije in estetike ter vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi, pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudne strokovne spise.
—–
Filmski režiser, scenarist in montažer MARIO FOERSTER se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Leta 1933 je doktoriral iz kemije in takoj nato odšel na filmsko specializacijo v Berlin. Tam je posnel prvenec “Berlinska reportaža” in krajši zapis o pripravah na olimpijado, vendar se filma nista ohranila. Leta 1938 je režiral prvi slovenski ohranjeni zvočni dokumentarni film “Mladinski dnevi”. Kot sodelavec Emona-filma je med drugim režiral prvi zvočni igrani reklamni film “Jugoslovanska knjigarna” in dokumentarni film o Prešernovi rojstni hiši; dokončal ga je po drugi svetovni vojni. Ob osvoboditvi je Mario Foerster sodeloval pri snemanju filma “Ljubljana pozdravlja osvoboditelje” in ga tudi montiral.
—–
Na današnji dan leta 1920 je bila v dvorcu Trianon v okolici Pariza podpisana mirovna pogodba med Madžarsko in silami antante. Madžarska je izgubila vsa ozemlja, naseljena z nemadžarskimi narodi, ki jih je prej imela v okviru Avstro-Ogrske, ter priznala popolno neodvisnost Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako je bilo tudi Prekmurje vključeno v jugoslovansko državo, in sicer po razmejitveni črti, ki je veljavna še danes.
—–
Teolog in škof VEKOSLAV GRMIČ je klasično gimnazijo končal v Mariboru, študij teologije pa v Ljubljani. Leta 1961 je doktoriral in postal predavatelj za dogmatično teologijo ter pozneje redni profesor na mariborskem oddelku teološke fakultete. Med drugim je bil tudi mariborski pomožni škof, od leta 1980 pa naslovni. Njegovo škofovsko geslo je bilo: “Oznanjaj evangelij!” Za osnovno usmeritev svoje teologije je imel dialog z različno mislečimi ljudmi; po njegovem je vsaka teologija nesmiselna, če je le papirnata oziroma če se ne zna približati svetu in razmeram časa.
Zaradi zavzemanja za socializem, za reformo sistema in za graditev boljšega sveta ter zaradi sodelovanja v tedanji Socialistični zvezi, so mu pravili tudi “rdeči škof”. Objavil je približno štirideset knjig in več kot 1200 drugih del. Vekoslav Grmič je leta 2002 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, postal pa je tudi častni meščan mesta Maribor. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Dragotincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev MARJAN KOZINA se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Novem mestu. Težišče njegovega dela je bila vokalno-instrumentalna glasba. Razvil je muzikalno polno, na tradicijo oprto in s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi obogateno glasbeno govorico. Njegova dela kažejo veliko tehnično znanje in samoniklost. Vrh njegovega ustvarjanja sta opera “Ekvinokcij”, eden izmed vrhuncev slovenske operne literature, in “Simfonija”, pravzaprav cikel štirih simfoničnih pesnitev z naslovi Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju.
Napisal je tudi glasbo za prvi povojni slovenski film »Na svoji zemlji« ter za »Kekca« in »Dolino miru«. Posvečal se je še pisanju in prevajanju. Posegel je na področje glasbene teorije in estetike ter vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi, pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudne strokovne spise.
—–
Filmski režiser, scenarist in montažer MARIO FOERSTER se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Leta 1933 je doktoriral iz kemije in takoj nato odšel na filmsko specializacijo v Berlin. Tam je posnel prvenec “Berlinska reportaža” in krajši zapis o pripravah na olimpijado, vendar se filma nista ohranila. Leta 1938 je režiral prvi slovenski ohranjeni zvočni dokumentarni film “Mladinski dnevi”. Kot sodelavec Emona-filma je med drugim režiral prvi zvočni igrani reklamni film “Jugoslovanska knjigarna” in dokumentarni film o Prešernovi rojstni hiši; dokončal ga je po drugi svetovni vojni. Ob osvoboditvi je Mario Foerster sodeloval pri snemanju filma “Ljubljana pozdravlja osvoboditelje” in ga tudi montiral.
—–
Na današnji dan leta 1920 je bila v dvorcu Trianon v okolici Pariza podpisana mirovna pogodba med Madžarsko in silami antante. Madžarska je izgubila vsa ozemlja, naseljena z nemadžarskimi narodi, ki jih je prej imela v okviru Avstro-Ogrske, ter priznala popolno neodvisnost Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako je bilo tudi Prekmurje vključeno v jugoslovansko državo, in sicer po razmejitveni črti, ki je veljavna še danes.
—–
Teolog in škof VEKOSLAV GRMIČ je klasično gimnazijo končal v Mariboru, študij teologije pa v Ljubljani. Leta 1961 je doktoriral in postal predavatelj za dogmatično teologijo ter pozneje redni profesor na mariborskem oddelku teološke fakultete. Med drugim je bil tudi mariborski pomožni škof, od leta 1980 pa naslovni. Njegovo škofovsko geslo je bilo: “Oznanjaj evangelij!” Za osnovno usmeritev svoje teologije je imel dialog z različno mislečimi ljudmi; po njegovem je vsaka teologija nesmiselna, če je le papirnata oziroma če se ne zna približati svetu in razmeram časa.
Zaradi zavzemanja za socializem, za reformo sistema in za graditev boljšega sveta ter zaradi sodelovanja v tedanji Socialistični zvezi, so mu pravili tudi “rdeči škof”. Objavil je približno štirideset knjig in več kot 1200 drugih del. Vekoslav Grmič je leta 2002 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, postal pa je tudi častni meščan mesta Maribor. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Dragotincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov