Eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev MARJAN KOZINA se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Novem mestu. Težišče njegovega dela je bila vokalno-instrumentalna glasba. Razvil je muzikalno polno, na tradicijo oprto in s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi obogateno glasbeno govorico. Njegova dela kažejo veliko tehnično znanje in samoniklost. Vrh njegovega ustvarjanja sta opera “Ekvinokcij”, eden izmed vrhuncev slovenske operne literature, in “Simfonija”, pravzaprav cikel štirih simfoničnih pesnitev z naslovi Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju.
Napisal je tudi glasbo za prvi povojni slovenski film »Na svoji zemlji« ter za »Kekca« in »Dolino miru«. Posvečal se je še pisanju in prevajanju. Posegel je na področje glasbene teorije in estetike ter vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi, pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudne strokovne spise.
—–
Filmski režiser, scenarist in montažer MARIO FOERSTER se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Leta 1933 je doktoriral iz kemije in takoj nato odšel na filmsko specializacijo v Berlin. Tam je posnel prvenec “Berlinska reportaža” in krajši zapis o pripravah na olimpijado, vendar se filma nista ohranila. Leta 1938 je režiral prvi slovenski ohranjeni zvočni dokumentarni film “Mladinski dnevi”. Kot sodelavec Emona-filma je med drugim režiral prvi zvočni igrani reklamni film “Jugoslovanska knjigarna” in dokumentarni film o Prešernovi rojstni hiši; dokončal ga je po drugi svetovni vojni. Ob osvoboditvi je Mario Foerster sodeloval pri snemanju filma “Ljubljana pozdravlja osvoboditelje” in ga tudi montiral.
—–
Na današnji dan leta 1920 je bila v dvorcu Trianon v okolici Pariza podpisana mirovna pogodba med Madžarsko in silami antante. Madžarska je izgubila vsa ozemlja, naseljena z nemadžarskimi narodi, ki jih je prej imela v okviru Avstro-Ogrske, ter priznala popolno neodvisnost Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako je bilo tudi Prekmurje vključeno v jugoslovansko državo, in sicer po razmejitveni črti, ki je veljavna še danes.
—–
Teolog in škof VEKOSLAV GRMIČ je klasično gimnazijo končal v Mariboru, študij teologije pa v Ljubljani. Leta 1961 je doktoriral in postal predavatelj za dogmatično teologijo ter pozneje redni profesor na mariborskem oddelku teološke fakultete. Med drugim je bil tudi mariborski pomožni škof, od leta 1980 pa naslovni. Njegovo škofovsko geslo je bilo: “Oznanjaj evangelij!” Za osnovno usmeritev svoje teologije je imel dialog z različno mislečimi ljudmi; po njegovem je vsaka teologija nesmiselna, če je le papirnata oziroma če se ne zna približati svetu in razmeram časa.
Zaradi zavzemanja za socializem, za reformo sistema in za graditev boljšega sveta ter zaradi sodelovanja v tedanji Socialistični zvezi, so mu pravili tudi “rdeči škof”. Objavil je približno štirideset knjig in več kot 1200 drugih del. Vekoslav Grmič je leta 2002 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, postal pa je tudi častni meščan mesta Maribor. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Dragotincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici.