Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uradno je prvi vlak prisopihal v Ljubljano 16. septembra leta 1849. Vendar pa so poskusno vožnjo seveda opravili že tri mesece prej, torej na današnji dan pred 168-imi leti. Takrat je v Ljubljano pripeljal vlak zares prvikrat. Čeprav je bila to poskusna vožnja gradbenega vodstva, se je kljub temu na ljubljanskem kolodvoru ob treh popoldne zbrala velika množica radovednežev.
Časnik “Novice” je takrat zapisal, “da se je iz Celja v Ljubljano prvikrat po železni cesti pripeljal hlapon. Brez vsake spotike se je pripeljal, lično ovenčan v štirih urah in pol. Drugi pot pa bo v treh urah prišel, ker ne bo imel na poti nič preiskovati, kakor zdaj.” Pa ni čez tri mesece pripeljal nič prej: cesarjev odposlanec nadvojvoda Albrecht je moral namreč na vsakem od osmih kolodvorov med Celjem in Ljubljano izstopiti ter pregledati častno stražo narodne garde.
—–
Eden izmed članov znane rodbine podobarjev in likovnih umetnikov Šubicev iz Poljanske doline je bil tudi ALOJZIJ ŠUBIC. Na pobudo brata Janeza, znanega slikarja in ilustratorja, je začel študirati na likovni akademiji v Münchnu, nato pa je prestopil na umetnoobrtno šolo na Dunaju. V letih od 1895 do 1905 je bil profesor risanja na več šolah v Ljubljani in Celju, nekaj časa pa je deloval tudi v Ažbetovi slikarski šoli v Nemčiji. V risarsko poudarjenem realističnem slogu je slikal religiozne motive in portrete, ukvarjal pa se je tudi z restavriranjem fresk. Alojzij Šubic se je rodil na današnji dan leta 1865 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Elektrotehnik MARIJ OSANA je leta 1906 diplomiral na Tehniški višji šoli na Dunaju ter nato dvajset let služboval pri Direkciji pošte in telegrafa v Trstu in Ljubljani. Pozneje je bil izredni in redni profesor, večkrat pa tudi dekan ljubljanske tehniške fakultete. Velja za začetnika izobraževalnega in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij, telegrafije in telefonije v Sloveniji ter za “očeta” slovenske radiofonije. Po njegovi zamisli so leta 1928 izdelali tudi pavzni znak ljubljanske radijske postaje – kukavico. To je bila prava preparirana kukavica, s svojim ku-ku pa je označevala napoved točnega časa in kadar je zakukala, so se ji zasvetile oči; vanje sta bili namreč vgrajeni dve majhni žarnici.
Organiziral je tudi radiotelegrafsko in radiotelefonsko omrežje za našo radijsko postajo ter za beograjsko, zagrebško in skopsko, leta 1932 je vodil graditev oddajnika ljubljanskega radia v Domžalah, za katerega je načrte naredil sam, sodeloval pa je tudi pri polaganju in meritvah telekomunikacijskih kablov v Jadranskem morju. Marij Osana se je rodil na današnji dan leta 1880 v Trstu.
—–
Gledališki igralec, pedagog in organizator JANEZ IVAN JERMAN se je rodil na današnji dan leta 1900 v Žrnovnici pri Splitu. Študiral je v ljubljanski in praški gledališki šoli. Prvič je nastopil v ljubljanskem Narodnem gledališču leta 1921 in s krajšimi prekinitvami ostal njegov član do upokojitve leta 1960. Vselej je veljal za mojstrskega interpreta intelektualnih vlog. Od leta 1957 je bil predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost in tudi njen rektor. Leta 1980 je za svoje gledališko delo dobil Borštnikov prstan. Ivan Jerman je med drugim napisal tudi knjigo o slovenskih dramskih igralcih med drugo svetovno vojno.
—–
Na današnji dan leta 1944 je bil v Gradcu v Beli krajini ustanovljen Rdeči križ Slovenije. Po vojni se je povezal z Rdečim križem Jugoslavije in v njegovem okviru deloval do osamosvojitve leta 1991. Začetki te humanitarne organizacije sicer segajo v leto 1866, ko je bilo na Kranjskem v okviru avsto-ogrske monarhije ustanovljeno žensko “Društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in sirotam padlih vojakov”. To je začelo delovati po tri leta prej sprejetih določilih mednarodnega Rdečega križa.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Uradno je prvi vlak prisopihal v Ljubljano 16. septembra leta 1849. Vendar pa so poskusno vožnjo seveda opravili že tri mesece prej, torej na današnji dan pred 168-imi leti. Takrat je v Ljubljano pripeljal vlak zares prvikrat. Čeprav je bila to poskusna vožnja gradbenega vodstva, se je kljub temu na ljubljanskem kolodvoru ob treh popoldne zbrala velika množica radovednežev.
Časnik “Novice” je takrat zapisal, “da se je iz Celja v Ljubljano prvikrat po železni cesti pripeljal hlapon. Brez vsake spotike se je pripeljal, lično ovenčan v štirih urah in pol. Drugi pot pa bo v treh urah prišel, ker ne bo imel na poti nič preiskovati, kakor zdaj.” Pa ni čez tri mesece pripeljal nič prej: cesarjev odposlanec nadvojvoda Albrecht je moral namreč na vsakem od osmih kolodvorov med Celjem in Ljubljano izstopiti ter pregledati častno stražo narodne garde.
—–
Eden izmed članov znane rodbine podobarjev in likovnih umetnikov Šubicev iz Poljanske doline je bil tudi ALOJZIJ ŠUBIC. Na pobudo brata Janeza, znanega slikarja in ilustratorja, je začel študirati na likovni akademiji v Münchnu, nato pa je prestopil na umetnoobrtno šolo na Dunaju. V letih od 1895 do 1905 je bil profesor risanja na več šolah v Ljubljani in Celju, nekaj časa pa je deloval tudi v Ažbetovi slikarski šoli v Nemčiji. V risarsko poudarjenem realističnem slogu je slikal religiozne motive in portrete, ukvarjal pa se je tudi z restavriranjem fresk. Alojzij Šubic se je rodil na današnji dan leta 1865 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Elektrotehnik MARIJ OSANA je leta 1906 diplomiral na Tehniški višji šoli na Dunaju ter nato dvajset let služboval pri Direkciji pošte in telegrafa v Trstu in Ljubljani. Pozneje je bil izredni in redni profesor, večkrat pa tudi dekan ljubljanske tehniške fakultete. Velja za začetnika izobraževalnega in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij, telegrafije in telefonije v Sloveniji ter za “očeta” slovenske radiofonije. Po njegovi zamisli so leta 1928 izdelali tudi pavzni znak ljubljanske radijske postaje – kukavico. To je bila prava preparirana kukavica, s svojim ku-ku pa je označevala napoved točnega časa in kadar je zakukala, so se ji zasvetile oči; vanje sta bili namreč vgrajeni dve majhni žarnici.
Organiziral je tudi radiotelegrafsko in radiotelefonsko omrežje za našo radijsko postajo ter za beograjsko, zagrebško in skopsko, leta 1932 je vodil graditev oddajnika ljubljanskega radia v Domžalah, za katerega je načrte naredil sam, sodeloval pa je tudi pri polaganju in meritvah telekomunikacijskih kablov v Jadranskem morju. Marij Osana se je rodil na današnji dan leta 1880 v Trstu.
—–
Gledališki igralec, pedagog in organizator JANEZ IVAN JERMAN se je rodil na današnji dan leta 1900 v Žrnovnici pri Splitu. Študiral je v ljubljanski in praški gledališki šoli. Prvič je nastopil v ljubljanskem Narodnem gledališču leta 1921 in s krajšimi prekinitvami ostal njegov član do upokojitve leta 1960. Vselej je veljal za mojstrskega interpreta intelektualnih vlog. Od leta 1957 je bil predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost in tudi njen rektor. Leta 1980 je za svoje gledališko delo dobil Borštnikov prstan. Ivan Jerman je med drugim napisal tudi knjigo o slovenskih dramskih igralcih med drugo svetovno vojno.
—–
Na današnji dan leta 1944 je bil v Gradcu v Beli krajini ustanovljen Rdeči križ Slovenije. Po vojni se je povezal z Rdečim križem Jugoslavije in v njegovem okviru deloval do osamosvojitve leta 1991. Začetki te humanitarne organizacije sicer segajo v leto 1866, ko je bilo na Kranjskem v okviru avsto-ogrske monarhije ustanovljeno žensko “Društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in sirotam padlih vojakov”. To je začelo delovati po tri leta prej sprejetih določilih mednarodnega Rdečega križa.
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov