Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uradno je prvi vlak prisopihal v Ljubljano 16. septembra leta 1849. Vendar pa so poskusno vožnjo seveda opravili že tri mesece prej, torej na današnji dan pred 168-imi leti. Takrat je v Ljubljano pripeljal vlak zares prvikrat. Čeprav je bila to poskusna vožnja gradbenega vodstva, se je kljub temu na ljubljanskem kolodvoru ob treh popoldne zbrala velika množica radovednežev.
Časnik “Novice” je takrat zapisal, “da se je iz Celja v Ljubljano prvikrat po železni cesti pripeljal hlapon. Brez vsake spotike se je pripeljal, lično ovenčan v štirih urah in pol. Drugi pot pa bo v treh urah prišel, ker ne bo imel na poti nič preiskovati, kakor zdaj.” Pa ni čez tri mesece pripeljal nič prej: cesarjev odposlanec nadvojvoda Albrecht je moral namreč na vsakem od osmih kolodvorov med Celjem in Ljubljano izstopiti ter pregledati častno stražo narodne garde.
—–
Eden izmed članov znane rodbine podobarjev in likovnih umetnikov Šubicev iz Poljanske doline je bil tudi ALOJZIJ ŠUBIC. Na pobudo brata Janeza, znanega slikarja in ilustratorja, je začel študirati na likovni akademiji v Münchnu, nato pa je prestopil na umetnoobrtno šolo na Dunaju. V letih od 1895 do 1905 je bil profesor risanja na več šolah v Ljubljani in Celju, nekaj časa pa je deloval tudi v Ažbetovi slikarski šoli v Nemčiji. V risarsko poudarjenem realističnem slogu je slikal religiozne motive in portrete, ukvarjal pa se je tudi z restavriranjem fresk. Alojzij Šubic se je rodil na današnji dan leta 1865 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Elektrotehnik MARIJ OSANA je leta 1906 diplomiral na Tehniški višji šoli na Dunaju ter nato dvajset let služboval pri Direkciji pošte in telegrafa v Trstu in Ljubljani. Pozneje je bil izredni in redni profesor, večkrat pa tudi dekan ljubljanske tehniške fakultete. Velja za začetnika izobraževalnega in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij, telegrafije in telefonije v Sloveniji ter za “očeta” slovenske radiofonije. Po njegovi zamisli so leta 1928 izdelali tudi pavzni znak ljubljanske radijske postaje – kukavico. To je bila prava preparirana kukavica, s svojim ku-ku pa je označevala napoved točnega časa in kadar je zakukala, so se ji zasvetile oči; vanje sta bili namreč vgrajeni dve majhni žarnici.
Organiziral je tudi radiotelegrafsko in radiotelefonsko omrežje za našo radijsko postajo ter za beograjsko, zagrebško in skopsko, leta 1932 je vodil graditev oddajnika ljubljanskega radia v Domžalah, za katerega je načrte naredil sam, sodeloval pa je tudi pri polaganju in meritvah telekomunikacijskih kablov v Jadranskem morju. Marij Osana se je rodil na današnji dan leta 1880 v Trstu.
—–
Gledališki igralec, pedagog in organizator JANEZ IVAN JERMAN se je rodil na današnji dan leta 1900 v Žrnovnici pri Splitu. Študiral je v ljubljanski in praški gledališki šoli. Prvič je nastopil v ljubljanskem Narodnem gledališču leta 1921 in s krajšimi prekinitvami ostal njegov član do upokojitve leta 1960. Vselej je veljal za mojstrskega interpreta intelektualnih vlog. Od leta 1957 je bil predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost in tudi njen rektor. Leta 1980 je za svoje gledališko delo dobil Borštnikov prstan. Ivan Jerman je med drugim napisal tudi knjigo o slovenskih dramskih igralcih med drugo svetovno vojno.
—–
Na današnji dan leta 1944 je bil v Gradcu v Beli krajini ustanovljen Rdeči križ Slovenije. Po vojni se je povezal z Rdečim križem Jugoslavije in v njegovem okviru deloval do osamosvojitve leta 1991. Začetki te humanitarne organizacije sicer segajo v leto 1866, ko je bilo na Kranjskem v okviru avsto-ogrske monarhije ustanovljeno žensko “Društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in sirotam padlih vojakov”. To je začelo delovati po tri leta prej sprejetih določilih mednarodnega Rdečega križa.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Uradno je prvi vlak prisopihal v Ljubljano 16. septembra leta 1849. Vendar pa so poskusno vožnjo seveda opravili že tri mesece prej, torej na današnji dan pred 168-imi leti. Takrat je v Ljubljano pripeljal vlak zares prvikrat. Čeprav je bila to poskusna vožnja gradbenega vodstva, se je kljub temu na ljubljanskem kolodvoru ob treh popoldne zbrala velika množica radovednežev.
Časnik “Novice” je takrat zapisal, “da se je iz Celja v Ljubljano prvikrat po železni cesti pripeljal hlapon. Brez vsake spotike se je pripeljal, lično ovenčan v štirih urah in pol. Drugi pot pa bo v treh urah prišel, ker ne bo imel na poti nič preiskovati, kakor zdaj.” Pa ni čez tri mesece pripeljal nič prej: cesarjev odposlanec nadvojvoda Albrecht je moral namreč na vsakem od osmih kolodvorov med Celjem in Ljubljano izstopiti ter pregledati častno stražo narodne garde.
—–
Eden izmed članov znane rodbine podobarjev in likovnih umetnikov Šubicev iz Poljanske doline je bil tudi ALOJZIJ ŠUBIC. Na pobudo brata Janeza, znanega slikarja in ilustratorja, je začel študirati na likovni akademiji v Münchnu, nato pa je prestopil na umetnoobrtno šolo na Dunaju. V letih od 1895 do 1905 je bil profesor risanja na več šolah v Ljubljani in Celju, nekaj časa pa je deloval tudi v Ažbetovi slikarski šoli v Nemčiji. V risarsko poudarjenem realističnem slogu je slikal religiozne motive in portrete, ukvarjal pa se je tudi z restavriranjem fresk. Alojzij Šubic se je rodil na današnji dan leta 1865 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Elektrotehnik MARIJ OSANA je leta 1906 diplomiral na Tehniški višji šoli na Dunaju ter nato dvajset let služboval pri Direkciji pošte in telegrafa v Trstu in Ljubljani. Pozneje je bil izredni in redni profesor, večkrat pa tudi dekan ljubljanske tehniške fakultete. Velja za začetnika izobraževalnega in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij, telegrafije in telefonije v Sloveniji ter za “očeta” slovenske radiofonije. Po njegovi zamisli so leta 1928 izdelali tudi pavzni znak ljubljanske radijske postaje – kukavico. To je bila prava preparirana kukavica, s svojim ku-ku pa je označevala napoved točnega časa in kadar je zakukala, so se ji zasvetile oči; vanje sta bili namreč vgrajeni dve majhni žarnici.
Organiziral je tudi radiotelegrafsko in radiotelefonsko omrežje za našo radijsko postajo ter za beograjsko, zagrebško in skopsko, leta 1932 je vodil graditev oddajnika ljubljanskega radia v Domžalah, za katerega je načrte naredil sam, sodeloval pa je tudi pri polaganju in meritvah telekomunikacijskih kablov v Jadranskem morju. Marij Osana se je rodil na današnji dan leta 1880 v Trstu.
—–
Gledališki igralec, pedagog in organizator JANEZ IVAN JERMAN se je rodil na današnji dan leta 1900 v Žrnovnici pri Splitu. Študiral je v ljubljanski in praški gledališki šoli. Prvič je nastopil v ljubljanskem Narodnem gledališču leta 1921 in s krajšimi prekinitvami ostal njegov član do upokojitve leta 1960. Vselej je veljal za mojstrskega interpreta intelektualnih vlog. Od leta 1957 je bil predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost in tudi njen rektor. Leta 1980 je za svoje gledališko delo dobil Borštnikov prstan. Ivan Jerman je med drugim napisal tudi knjigo o slovenskih dramskih igralcih med drugo svetovno vojno.
—–
Na današnji dan leta 1944 je bil v Gradcu v Beli krajini ustanovljen Rdeči križ Slovenije. Po vojni se je povezal z Rdečim križem Jugoslavije in v njegovem okviru deloval do osamosvojitve leta 1991. Začetki te humanitarne organizacije sicer segajo v leto 1866, ko je bilo na Kranjskem v okviru avsto-ogrske monarhije ustanovljeno žensko “Društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in sirotam padlih vojakov”. To je začelo delovati po tri leta prej sprejetih določilih mednarodnega Rdečega križa.
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov