Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

19.06.2017

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Najznamenitejši član široko razpredene družine glasbenikov Stamicev je bil JAN VACLAV STAMIC. Družina je bila po rodu iz Maribora, vendar se je pozneje razpršila po Češkem in Nemčiji. Jan Vaclav velja za soustvarjalca novejšega sloga instrumentalne glasbe. Njegov slog je jasno prepoznaven in klen v izrazu. Zapustil je petdeset simfonij, več violinskih koncertov in sonat ter vrsto orkestralnih triev in krajših komornih del. Njegovo glasbo je visoko cenil tudi Mozart. Skladatelj Jan Vaclav Stamic se je rodil na današnji dan leta 1717 v Nemškem Brodu na Češkem.
—–
Metalurg in izumitelj vitez LAMBERT PANTZ je bil med drugim tudi vodja Zoisovih fužin v Bohinju in prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe. Je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost te družbe na svetovnem trgu. Izumil je postopek za izdelavo izboljšanega feromangana v plavžu; s tem izdelkom je zaslovel po vsem svetu ter dobil več priznanj in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Izdelal in patentiral je tudi žičnico nihalko za prevoz rude z Begunjščice ter gozdarske tovorne žičnice na Pokljuki in Jelovici. Žičnico iz Blatnega dola na Jelovico so uporabljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi edina, ki ni speljana v ravni črti – kót pri vmesni postaji je 173 stopinj. Zdaj je zaščitena kot tehniški spomenik. Metalurg in izumitelj Lambert Pantz se je verjetno rodil leta 1825 v Tržiču.
—–
Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo, na današnji dan leta 1786 pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan diskalceatov na Ajdovščini ( na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno.
Bolnišnica je imela sprva dvanajst postelj (od teh jih je bilo devet namenjenih moškim) in tri oddelke: kirurškega, internističnega in dermatovenerološkega (zaradi sifilisa). Za reveže je bila oskrba brezplačna.
Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod mestnega okrilja prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.
—–
Pisatelj in dramatik ALEKSANDER MARODIĆ se je rodil na današnji dan leta 1920 v Zagrebu. Sprva je delal kot novinar, nato pa se je posvetil samo pisateljevanju in živel kot svobodni umetnik. Leta 1955 se je preselil v Slovenijo in tu ustvaril večino svojih del. Napisal je več kot 300 radijskih in televizijskih iger, odrskih in proznih del, mladinskih povesti ter televizijskih nadaljevank in nanizank.
Prav po zadnjih je širši javnosti najbolj znan, saj so nanizanke, kot so Mali oglasi, Poti in stranpoti ter Naša krajevna skupnost utrdile njegov sloves avtorja, ki zna podrobno opazovati družbeno stvarnost svojega časa in hkrati biti dovolj oddaljen, da se lahko šali in norčuje iz slabosti in domnevnih vrlin vodilnih predstavnikov družbe na lokalni ravni. Več njegovih del so prevedli in predvajali v tujih radijskih in televizijskih sporedih.


Na današnji dan

6244 epizod

Na današnji dan

6244 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

19.06.2017

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Najznamenitejši član široko razpredene družine glasbenikov Stamicev je bil JAN VACLAV STAMIC. Družina je bila po rodu iz Maribora, vendar se je pozneje razpršila po Češkem in Nemčiji. Jan Vaclav velja za soustvarjalca novejšega sloga instrumentalne glasbe. Njegov slog je jasno prepoznaven in klen v izrazu. Zapustil je petdeset simfonij, več violinskih koncertov in sonat ter vrsto orkestralnih triev in krajših komornih del. Njegovo glasbo je visoko cenil tudi Mozart. Skladatelj Jan Vaclav Stamic se je rodil na današnji dan leta 1717 v Nemškem Brodu na Češkem.
—–
Metalurg in izumitelj vitez LAMBERT PANTZ je bil med drugim tudi vodja Zoisovih fužin v Bohinju in prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe. Je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost te družbe na svetovnem trgu. Izumil je postopek za izdelavo izboljšanega feromangana v plavžu; s tem izdelkom je zaslovel po vsem svetu ter dobil več priznanj in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Izdelal in patentiral je tudi žičnico nihalko za prevoz rude z Begunjščice ter gozdarske tovorne žičnice na Pokljuki in Jelovici. Žičnico iz Blatnega dola na Jelovico so uporabljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi edina, ki ni speljana v ravni črti – kót pri vmesni postaji je 173 stopinj. Zdaj je zaščitena kot tehniški spomenik. Metalurg in izumitelj Lambert Pantz se je verjetno rodil leta 1825 v Tržiču.
—–
Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo, na današnji dan leta 1786 pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan diskalceatov na Ajdovščini ( na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno.
Bolnišnica je imela sprva dvanajst postelj (od teh jih je bilo devet namenjenih moškim) in tri oddelke: kirurškega, internističnega in dermatovenerološkega (zaradi sifilisa). Za reveže je bila oskrba brezplačna.
Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod mestnega okrilja prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.
—–
Pisatelj in dramatik ALEKSANDER MARODIĆ se je rodil na današnji dan leta 1920 v Zagrebu. Sprva je delal kot novinar, nato pa se je posvetil samo pisateljevanju in živel kot svobodni umetnik. Leta 1955 se je preselil v Slovenijo in tu ustvaril večino svojih del. Napisal je več kot 300 radijskih in televizijskih iger, odrskih in proznih del, mladinskih povesti ter televizijskih nadaljevank in nanizank.
Prav po zadnjih je širši javnosti najbolj znan, saj so nanizanke, kot so Mali oglasi, Poti in stranpoti ter Naša krajevna skupnost utrdile njegov sloves avtorja, ki zna podrobno opazovati družbeno stvarnost svojega časa in hkrati biti dovolj oddaljen, da se lahko šali in norčuje iz slabosti in domnevnih vrlin vodilnih predstavnikov družbe na lokalni ravni. Več njegovih del so prevedli in predvajali v tujih radijskih in televizijskih sporedih.


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


22.08.2022

22. avgust - o začetniku slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec


21.08.2022

Na današnji dan 21. avgust

Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji


20.08.2022

Na današnji dan 20. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.08.2022

Na današnji dan 19. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.08.2022

Na današnji dan, 17. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.08.2022

Na današnji dan 16. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.08.2022

Na današnji dan 15. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.08.2022

Na današnji dan 14. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.08.2022

Na današnji dan 13. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


12.08.2022

12. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


11.08.2022

Na današnji dan, 11. avgust

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine


10.08.2022

Na današnji dan 10. avgust

Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.


09.08.2022

Na današnji dan, 9. avgust

Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov


08.08.2022

Na današnji dan 8. avgust

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most


07.08.2022

Na današnji dan 7. avgust

Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …


Stran 40 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov